Piše: Eva Boštjančič

Pregledujem novice na svetovnem spletu, poslušam reklame po radiu, sledim trenutni predsedniški volilni kampanji. In vsakič znova se mi pred očmi pojavi klicaj, naj bom previdna, naj sama selekcioniram novice, naj preverjam, kar mi ponujajo, naj ne verjamem vsemu, kar preberem. Pravzaprav sem se o iskrenosti začela spraševati šele ob ogledu filma Izum laži, v katerem vsi govorijo samo in le čisto resnico. Vem, da se vam zdi to nekaj čisto vsakdanjega in značilnega za vas, pa ni.

Vsi lažemo
V letošnjem letu je izšla knjiga Vsi lažemo (Everybody lies), ki s pomočjo Googlovih masovnih podatkov jasno odstira področja, ki jih želimo pred prijatelji ali širšo javnostjo prikriti ali zamolčati.

Ne povemo partnerju, se ne zaupamo prijateljici, zaskrbljenosti ne kažemo pred šefom, ni pa nas strah vtipkati perečo/prepovedano/socialno manj zaželeno/agresivno besedo v Googlov iskalnik. Omenjena knjiga (trenutno še ni prevedena v slovenščino) je nastala s pomočjo poglobljene analize najpogosteje iskanih besed, ki nam jih ponuja stran Google Trends. Na tej strani sem za začetek poiskala, kako pogosto se v Sloveniji uporablja beseda zavzetost (kako pogosto jo uporabniki iščemo) in ugotovila, da se je prvič pojavila točno deset let nazaj, njena popularnost pa v zadnjem letu malo upada. Nato sem primerjala, kako pogosto smo uporabniki spleta iskali besedi »iskrenost« in »laž«  – razlika je več kot očitna.

Z uporabo tega spletnega orodja dobimo popolnoma drugačen vpogled v razmišljanja, vedenja in stališča množice posameznikov, ki svojo pravo naravo uspešno skrivajo pred javnostjo, a je pred Googlom ne morejo. Odprejo se nam vrata v nov svet! In s tem se spreminja pogled na znanost, iskati je potrebno nove pristope k raziskovanju, anketiranju ali razlaganju nakupovalnega vedenja (letos je Nobelovo nagrado prejel Richard Thaler na področju vedenjske ekonomije oz. na področju raziskovanja pogostokrat iracionalnega vedenja potrošnikov).

Analiza masovnih podatkov je presenetljiva   
V knjigi najdemo vrsto zanimih primerov, dejstev in zaključkov iz vsakdanjega življenja, ki temeljijo zgolj na analizi iskanih besed, ter jih lahko prenesemo in uporabimo tudi na področju psihologije dela:

• Ko želimo določeno osebo primerjati z nekom drugim, v iskalnik na prvo mesto ponavadi napišemo tisto, ki nam je bolj všeč;
• Pogostokrat ne potrebujemo velike količine podatkov, rabimo le prave oz. kvalitetne podatke (v Googlovem jeziku govorimo predvsem o iskrenih informacijah);
• Družine iz srednjega ekonomskega razreda, v katerih sta prisotna oba starša, pogosteje vzgojijo zaupanja vredne posameznike, ki so disciplinirani, vztrajni, ciljno usmerjeni in dobro organizirani;
• Brezposelni najpogosteje obiskujejo porno spletne strani, igrajo spletno pasjanso, redkeje pa se v njihovih iskalnih nizih pojavljajo besede, ki so neposredne povezane z iskanjem nove zaposlitve;
• Na uradno napoved epidemije gripe ni potrebno čakati (aktualno predvsem v jesenskem in zimskem času), da nas o tem obvestijo javni mediji informiranja in obveščanja, temveč lahko le na Googlu sledimo pogostosti iskanja besed, kot so povišana vročina, boleče grlo, simptomi gripe ipd.;
• Večkrat delimo članke s pozitivno vsebino kot z negativno, oz. s pozitivnim naborom besed kot z negativnim;
• Naša politična usmeritev, ki kasneje vpliva tudi na naš volilni izbor, se oblikuje že, ko smo stari 18 let in ne kasneje;
• V povprečju prihajajo uspešnejši ljudje iz univerzitetnih mest ali večjih mest v določeni regiji;
• Uspeh v življenju ni odvisen od šole, ki jo obiskuješ, temveč od posameznikovega talenta in motivacije…

Iskrenost v vsakdanjem življenju in na spletu
Kot ugotavlja ugledni profesor Tourangeau z Michiganske univerze, trenutno tudi največji znanstvenik na področju raziskovanja pristranskosti, človek v povprečju laže eno tretjino časa. Ne lažemo le drugim, lažemo tudi sebi in o sebi. Na ta način želimo oblikovati dobro javno podobo ter narediti pozitiven vtis na druge. Profesor ugotavlja, da bolj, ko je situacija neosebna (idealno je, če je oseba sama v prostoru), bolj iskreni postajamo – zato najiskrenejše odgovore zberemo s pomočjo spletnega vprašalnika, najmanj iskrene pa z intervjuji. Na spletu smo iskreni, ko nekaj iščemo, ko gledamo izbrane posnetke, ko klikamo na določene povezave ali ko se premikamo po spletnih straneh. Svojo socialno zaželeno podobo pa oblikujemo pri objavljanju na spletnih družbenih omrežjih, ko všečkamo določene objave, ko oblikujemo osebni spletni profil za zmenke.

Iskrenost v delovnem okolju
In zdaj, ko vemo, da lažemo, kako na delovnem mestu vzpodbujati iskrenost? Raziskave kažejo, da je iskrenosti več v delovnih okoljih, kjer ljudje svoje delo opravljajo s strastjo, kjer se zavedajo, da njihov rezultat vpliva na uspešnost organizacije kot celote, kjer je prisotnega več pozitivnega vedenja kot negativnega ter v okoljih, kjer so se zaposleni pripravljeni včasih tudi žrtvovati oz. žrtvovati svoj čas v dobro svojega sodelavca. Kar pa ni lahko in tudi ne pogosto, kajne?