Piše: Anamarija Bogolin

Obstaja razlika med stalno aktivnostjo in učinkovitostjo. V sodobni družbi lahko opazimo usmerjenost k stalni zaposlenosti, vprašanje pa je, kolikšna je ob tem naša učinkovitost. Stalna aktivnost nam onemogoča introspekcijo in refleksijo, s tem pa tudi ustvarjalnost.

Skrivnost ustvarjalnosti je namreč sposobnost vzdrževati ravnovesje med aktivnostjo in umirjenostjo, med hrupom in tišino. Ko se umirimo in dovolimo nezavednim miselnim procesom na plano, smo lahko bolj učinkoviti kot pa smo, ko smo na reševanje problema zavestno usmerjeni.

Brezdelje in dolgčas sta med seboj prepletena, na oba pa običajno gledamo negativno. Vendar pa je lahko dolgčas predhodnik nečesa – lahko sproži domišljijo in ustvarjalnost, poleg tega pa je tesno povezan s pričakovanji. V nas lahko sproži željo po iskanju novih in potencialno bolj zanimivih možnosti. Ker pa nas večina dolgčas težko prenaša, nenehno iščemo nove aktivnosti, novo zaposlitev.

Čeprav sta brezdelje in učinkovitost na prvi pogled nasprotujoča pojma, pa nam lahko začasna umiritev in brezdelje pomagata do hitrejšega in bolj učinkovitega dela. Ko se umaknemo iz vrveža aktivnosti, se lahko ustavimo in razmislimo. Delati nič in dolgčas sta tako lahko neprecenljiva za ustvarjalni proces, kar pa spoznava tudi vedno več podjetij – v ta namen vpeljujejo npr. treninge čuječnosti in meditacije.

 

 

Povzeto po:
Kets de Vries, M. (2015). Doing nothing and nothing to do: The hidden value of empty time and boredom. Organizational Dynamics 44(3), 169-175.