Tradicionalna zgodba o idealni karieri, k vključuje zgodnjo zaposlitev in postopno napredovanje znotraj enega podjetja je stvar preteklosti. Praksa prihodnosti vedno bolj postaja ‘job hopping’ oziroma preskakovanje med službami.

---

Avtorica: Gaja Žilavec

Tradicionalna zgodba o idealni karieri, ki vključuje zgodnjo zaposlitev in postopno napredovanje znotraj enega podjetja, je stvar preteklosti. Praksa prihodnosti vedno bolj postaja ‘’preskakovanje med službami’’ (angl. job hopping). Gre za fenomen, pri katerem posamezniki pogosto menjajo delodajalce, da bi našli delovno mesto, ki najbolje ustreza njihovim potrebam in željam. 

Podatki iz leta 2022 razkrivajo, da kar 22 % zaposlenih, starih nad 20 let, pri istem delodajalcu ostane le eno leto ali manj. To je za mnoge zagovornike tradicionalne kariere nepredstavljivo – sploh za starejše generacije je bil glavni karierni cilj najti stabilno zaposlitev. To se danes marsikomu ne zdi več pomembno (in na trenutnem hitro spreminjajočem trgu dela tudi ne realistično). Namesto tega pogosteje v ospredje prihaja želja po napredku in novih izzivih. 

Motive za preskakovanje med službami lahko v grobem razdelimo na ‘bežanje’ in ‘napredovanje’. V primeru ‘bežanja’ gre za menjavanje zaposlitev zaradi nezadovoljstva na trenutnem delovnem mestu. Na drugi strani je motivacija za ‘napredovanje’ povezana z željo po karierni rasti. Zlasti ‘bežanje’ s sabo nosi negativen prizvok, saj daje vtis pomanjkanja predanosti delu in večje nestabilnosti zaposlenega. Pred potencialnimi delodajalci so ljudje z večjim številom kratkotrajnih zaposlitev pogosto označeni kot neprimerni še pred samim razgovorom. 

Kljub temu delodajalci danes vse pogosteje prepoznavajo tudi prednosti, ki jih lahko prinaša pogostejše menjavanje služb. Posamezniki, ki so pridobili številne (pa čeprav kratkotrajne) delovne izkušnje, so ponavadi bolj vajeni prilagajanja na nove vloge in hitrega učenja. Zaradi dela v raznolikih delovnih okoljih in ekipah morajo imeti dobro razvite organizacijske in komunikacijske sposobnosti, s sabo pa prinesejo bogato zbirko idej ter široke mreže kontaktov. Na tak način so lahko za organizacijo pomembna pridobitev, tudi če ne ostanejo dolgo.

Zakaj iščemo priložnosti za karierno rast stran od trenutnih delodajalcev?

V slovenski raziskavi ‘Trendi gibanja plač in zaposlovanja’, ki jo dvakrat letno izvaja podjetje Manpower, več kot 50 % delodajalcev, kot poglavitni razlog za odhajanje zaposlenih navaja boljše plačilo pri konkurenčnih podjetjih. Zaposleni, ki pri svojem delodajalcu ne vidijo možnosti za rast, pogosto odidejo v podjetja, ki so jih pripravljena ustrezno ceniti in nagraditi njihovo znanje. To je še posebej pogosto v zelo tekmovalnih panogah (na primer informacijske tehnologije), kjer je potreba po kandidatih velika. Zanimiv fenomen je, da s preskakovanjem med službami kandidati pogosto dejansko sploh ne spremenijo svojih delovnih nalog, pridobijo pa višji naziv, kar pripomore k višji kredibilnosti in jih naredi še bolj privlačne naslednjim potencialnim delodajalcem. 

Ni pa vedno vzrok samo plačilo. Želja po menjavi zaposlitve se pogosto pojavi tudi zaradi občutka stagnacije, ko delo posamezniku ne predstavlja več izziva. Pomanjkanje možnosti za profesionalno rast in napredovanje je v raziskavi podjetja Manpower kot glavni razlog za odhajanje zaposlenih navedlo okoli 13 % slovenskih delodajalcev. Če je nekoč veljalo, da je delovna organizacija odgovorna za upravljanje kariere zaposlenega, je danes to v vedno večji meri prepuščeno posamezniku. Podjetja s tem tvegajo, da bodo najbolj zagnane posameznike izgubila. Nekaj osnovnih, a kljub temu zelo pomembnih načinov za ohranjanje zaposlenih, je zagotavljanje priložnosti za (finančno in statusno) napredovanje, poslušanje in upoštevanje želja zaposlenih ter nudenje priložnosti za pridobivanje novih znanj in prevzemanje novih odgovornosti znotraj delovne organizacije

Kako uspešno preskakovati med zaposlitvami?

Za uspešno preskakovanje med zaposlitvami je ključno, da se ga lotimo taktično in premišljeno. Izkušnje preskakovalcev med službami kažejo, da bomo bolj uspešni in zadovoljni, če nas bo v menjavo gnala želja po napredku, ne pa bežanje iz trenutne zaposlitve.

1. Prvi napotek je tako, da ne sprejmemo vsake zaposlitve, ki se nam ponudi, ampak naredimo načrt naših dolgoročnih kariernih ciljev ter aktivno iščemo priložnosti za njihovo uresničitev.
2. Drugi napotek je oblikovanje karierne zgodbe. To je način za razlago pogostejših menjav zaposlitev in izpostavljanja dodane vrednosti, ki jo je imela vsaka izkušnja za nas. Vsaka menjava naj bo strateška in nas pripelje en korak bližje našim kariernim ciljem. Jasno oblikovana karierna zgodba ima lahko pomirjujoč učinek tudi na bolj tradicionalne delodajalce, saj jim omogoča vpogled v naše ambicije in predstavi, kaj smo se v vsaki zaposlitvi naučili in kako smo se razvili kot oseba in kot zaposleni, na tak način pa lahko tudi za njihovo podjetje postanemo pomembna pridobitev.

Glede na nenehno spreminjajoče razmere na trgu dela se zdi nesmiselno pričakovati, da bi se trend preskakovanja med službami v kratkem ustavil. Na delodajalcih je torej, da izberejo med dvema alternativama: aktivno vlagati v karierno rast zaposlenih in jih s tem motivirati za obstanek v podjetju, ali pa z odprtimi rokami sprejeti fenomen preskakovanja med službami ter prednosti, ki jih prinaša. Na nas kot iskalcih zaposlitve pa je, da premislimo o svojih kariernih ciljih in poiščemo pot, ki nam jih pomaga doseči. Ne glede na to, ali izberemo nadaljevanje kariere v trenutni zaposlitvi, ali pa skakanje med službami, je ključno, da se zavedamo svojih možnosti in polno izkoristimo svoje potenciale.

---

O avtorici