Res se danes v svetu vsak trenutek zgodi veliko vsega, veliko novega, veliko zanimivega. Veliko se dogaja tudi našim prijateljem, znancem, kolegom, slavnim, ki svoje aktivnosti objavljajo na družbenih omrežjih ali o njih poročajo mediji. Na voljo imamo mnogo več različnih izobraževanj, izbiramo lahko med številnimi hobiji in športi kot nekoč. In kako naj se v tej obilici vsega znajdemo? Kako naj selekcioniramo, kaj je pomembno za nas same ali za nas kot zaposlene? Kako naj sledimo vsemu vedno in povsod? Ko zaspimo, se mi ustavimo, a svet se vrti dalje.

---

Avtorica: Eva Boštjančič

Kot organizacijska psihologinja sem pogosto priča različnim izzivom in pritiskom, s katerimi se soočajo zaposleni danes. Eno izmed vprašanj, ki je v zadnjem času postalo še posebej aktualno, je FOMO ali strah pred zamujenim (angl. fear of missing out). Nenehno beremo telefonska sporočila, spletno pošto, vsakih 10 minut preverjamo, kaj je novega na portalu 24ur.com ali na rtvslo.si. Postanemo zaskrbljeni, ko na telefonu ugaša baterija, a nas ne skrbi, ko smo sami izčrpani. Ko med sestankom telefon preklopimo na letalski način, nenehno pogledujemo na uro, postajamo nestrpni, neučakani, saj ne vemo, kaj se “dogaja” po svetu in kaj vse “zamujamo”. In zjutraj takoj, ko se zbodimo, se s prvim pogledom ne srečamo s partnerjem, s katerim si delimo posteljo, ampak izpod blazine najprej v roke vzamemo telefon in preletimo vse (ne)nujne novosti, ki so se zgodile, ko smo spali. 

Kako se FOMO kaže pri zaposlenih?

V delovnem okolju se strah pred zamujenim (FOMO) običajno kaže kot občutek, da naši kolegi dosegajo več, sodelujejo v pomembnejših projektih ali pa imajo dostop do drugačnih informacij ali boljših izkušenj, ki jih sami nimamo. Zaposleni lahko občutijo nenehno potrebo po preverjanju e-pošte, družbenih omrežij ali klepetalnic, da bi zagotovili, da ne zamudijo ničesar pomembnega.

Psihologija o FOMO

Zakaj do tega pojava sploh prihaja? V današnji digitalni dobi imamo nenehen dostop do informacij, kar lahko poveča občutek, da vedno obstaja nekaj, kar bi lahko počeli ali vedeli. Pri tem igra pomembno vlogo tudi socialna primerjava. Ko vidimo, kako drugi delijo svoje dosežke in izkušnje na družbenih medijih, lahko to vodi v občutek nezadostnosti ali strahu, da zamujamo.

Zanimiva raziskava, objavljena v Journal of Business Research, ugotavlja, da FOMO, ki ga povzročajo družbeni mediji, lahko pri zaposlenih povzroči več negativnih psiholoških in vedenjskih posledic. Te vključujejo občutke tesnobe, stresa in zmanjšane zavzetosti za delo.

Do povezave do povzetka članka o FOMO, ki ga povzročajo družbeni mediji v angleščini, lahko dostopate tukaj.

V študiji o razumevanju medijske utrujenosti pa so osvetlili nekatere ključne povezave med uporabo družbenih omrežij in počutjem posameznikov. Tisti, ki se ne morejo upreti neprestani uporabi družbenih omrežij, pogosteje poročajo o občutkih preobremenjenosti in izgorelosti. Občutek utrujenosti pa se ne kaže le kot občutek prenapetosti ali celo izgorelosti, ampak je pri mladostnikih povezan tudi z visoko stopnjo tesnobe in depresije. V delovnem okolju bi lahko imelo to neposreden vpliv na produktivnost, sodelovanje in splošno blagostanje zaposlenih.

Do povezave do povzetka članka o medijski utrujenosti v angleščini, lahko dostopate tukaj.

Kako zmanjšamo strah pred zamujenim?

Vedeti moramo, da je FOMO občutek, ki ga lahko obvladujemo. Naj naštejem nekaj učinkovitih strategij:

⏲️ Omejimo si čas na družbenih medijih, kar pomaga zmanjšati primerjave z drugimi in občutek, da nekaj zamujamo;

✋Postavimo jasne meje – določanje časa za preverjanje e-pošte ali družbenih medijev lahko zmanjša občutek, da moramo biti nenehno ‘vklopljeni’;

🧘Osredotočimo se na trenutek – praksa čuječnosti lahko pomaga zaposlenim, da se osredotočijo na trenutno nalogo in zmanjšajo občutke FOMO;

🗣️ Komunicirajmo z vodjo – odprta komunikacija z nadrejenimi ali sodelavci lahko pomaga zmanjšati občutek, da v delovnem okolju nekaj zamujamo.

Strah je votel, notri ga pa nič ni 

Strah pred zamujenim je tukaj. Je velik in nas lahko zastrupi, zasvoji ali celo paralizira. Ko torej naslednjič začutite, da vas potegne v vrtinec spletnih družbenih omrežij ali ko se vam zdi, da bi lahko kaj zamudili, si vzemite trenutek in se vprašajte: “Ali res moram vedeti, kaj je Luka danes jedel za kosilo?” Morda boste ugotovili, da je odgovor “ne.” 

S tem, ko se posamično zavedamo in obvladujemo našo uporabo družbenih medijev, lahko prevzamemo nadzor nad našim počutjem in zmanjšamo občutek utrujenosti. Poleg tega boste morda imeli več časa za kavo z Luko in iz prve roke slišali, kaj je imel za kosilo. Konec koncev, pristen klepet je vedno boljši od digitalnega druženja, kajne?

Dodatno branje:

• Dhir, A., Yossatorn, Y., Kaur, P. in Chen, S. (2018). Online social media fatigue and psychological wellbeing—A study of compulsive use, fear of missing out, fatigue, anxiety and depression. International Journal of Information Management, 40, 141–152.
• Tandon, A., Dhir, A., Islam, N., Talwar, S. in Mäntymäki, M. (2021). Psychological and behavioral outcomes of social media-induced fear of missing out at the workplace. Journal of Business Research, 136, 186–197.