Oblikovanje prostega časa: koristi le-tega se vidijo tudi na delovnem področju

Vedno več zaposlenih se pri delu počuti nezadovoljne, kar je možno opaziti tudi pri nizki stopnji zavzetosti pri delu. Prav tako visoko stopnjo stresa pri delu doživlja kar 37% delovno aktivnih Slovencev. Lahko se tudi zgodi, da posameznikom trenutna zaposlitev ne omogoča aktivnosti ali nalog, ki so v skladu z njihovimi zanimanji ter vrednotami. Posledično priložnosti za izvajanje tovrstnih dejavnosti iščejo na drugih področjih, na primer v prostem času. V ta namen v nadaljevanju prispevka predstavljamo t.i. metodo oblikovanja prostega časa (angl. leisure crafting), katera je nastala kot odgovor na prej razvito metodo prilagajanja delovnega mesta. Pri tem zaposleni nimajo zgolj vloge pri oblikovanju delovnih razmer, temveč tudi pri oblikovanju svojega prostega časa. Če želite izvesti še kaj več o tej specifični metodi, berite dalje …

Avtorica: Špela Rot

Kaj razumemo pod pojmom oblikovanje prostega časa?

Oblikovanje prostega časa razumemo kot namerno in načrtovano udejstvovanje v prostočasnih aktivnostih z namenom osebnega razvoja in obogatitve življenja. S pomočjo oblikovanja prostega časa lahko posamezniki načrtujejo aktivnosti tako, da se skladajo z njihovimi vrednotami in zanimanji. Prostočasne aktivnosti v tem kontekstu naj bi vsebovale postavljanje ciljev, stik z ljudmi, učenje in osebni razvoj. Posameznik z njimi pridobiva izkušnje, ki mu lahko koristijo tako v zasebnem kot v službenem življenju. Cilje sicer lahko sproti prilagaja glede na svoje potrebe, vendar pri tem v splošnem zasleduje dolgoročni cilj. Pri oblikovanju prostega časa je ključnega pomena, da aktivnosti torej niso naključne, temveč namenske in usmerjene.

Kdaj metodo uporabimo?

Uporabo te metode se priporoča, ko želimo pri zaposlenih razvijati sposobnosti in znanja, ki jim bodo koristila tako pri splošnem blagostanju, kot tudi pri delu. Prav tako je metodo smiselno uporabiti šele takrat, ko so zagotovljeni osnovni pogoji. V prvi vrsti bi moral vodja zaposlenim omogočiti osnovne pogoje za oblikovanje prostega časa. To med drugim zajema obvladljive delovne obremenitve in zadostno količino virov za opravljanje dela.

Komu je namenjena?

Metoda je še posebej uporabna za zaposlene, ki imajo omejene možnosti prilagajanja delovnega mesta, torej prilagajanja delovnih nalog in načina dela v smeri, ki bi njim najbolj ustrezala, pa tudi za osebe , ki jim tako delovno kot domače okolje omogoča udejstvovanje v smiselnih prostočasnih aktivnostih. Oblikovanje prostega časa ni primerno samo za delovno aktivne osebe, temveč tudi za osebe, ki so še v procesu formalnega izobraževanja. Oblikovanje prostega časa namreč pri študentih med drugim vodi do višjega blagostanja in občutka smisla.

ŠTIRI priporočljive smernice za izvedbo metode:

Zadovoljitev osnovnih pogojev: zagotavljanje dovolj visoke plače, dovolj prostega časa na razpolago.
Ustrezna komunikacija namena: predstavljanje idej med zaposlenimi, pri čemer imajo ti dovolj svobode pri izbiri, načrtovanju ter izvedbi oblikovanja prostega časa. Zaposlenim potrebno predstaviti, kako jim lahko oblikovanje prostega časa koristi v zasebnem in delovnem okolju.
Diagnostika: ker se potrebe zaposlenih med seboj razlikujejo, lahko le-te ugotovimo s pomočjo anket, individualnih razgovorov ali vodenim procesom razmišljanja. Na ta način lahko vsak zaposlen pri sebi razmisli, kakšne prostočasne aktivnosti bi potreboval.
Načrtovanje in spremljanje izvedbe: zaposlenim je potrebno predstaviti smernice za pravilno oz. smiselno oblikovanje prostega časa. Na ta način se izognemo neželenim izidom uporabe metode. Za dodatno podporo zaposlenim, jih lahko še usmerja psiholog ali kadrovski strokovnjak.

In kakšna je vloga psihologa?

izvaja ocenjevanje, s katerim lahko pridobi vpogled v potrebe in želje zaposlenih glede oblikovanja prostega časa
s pomočjo vprašalnikov in anket lahko določi področja, kjer zaposleni potrebujejo največ podpore in nadaljnje ukrepe načrtuje v skladu s tem
pomaga vodstvu pri preoblikovanju delovnih zahtev, da bi le-te zaposlenim omogočale dovolj preostalih virov za udejstvovanje v smiselnih prostočasnih aktivnostih
pomaga pri izvedbi oblikovanja prostega časa, če si zaposleni to želijo
ozavešča o koristih in pasteh oblikovanja prostega časa
na podlagi povratnih informacij, lahko tudi ocenjuje učinkovitost metode oblikovanja prostega časa

V spodnji seminarski nalogi si lahko preberete več o sami metodi oblikovanja prostega časa:

rot-s.-oblikovanje-prostega-casa Prenos

Literatura:

Bandura, A. (1997). Self-efficacy: The exercise of control. W H Freeman/ Times Books/Henry Holt & Co.

Berg, J. M., Grant, A. M. in Johnson, V. (2010). When callings are calling: crafting work and leisure in pursuit of unanswered occupational callings. Organizational Science, 21(5), 973–994. https://doi.org/10.1287/orsc.1090.0497

Demerouti, E., Bakker, A. B., Geurts, S. A. E. in Taris, T. W. (2009). Daily recovery from work-related effort during non-work time. V S. Sonnentag, P. L. Perrewé in D. C. Ganster (ur.), Current perspectives on job-stress recovery (str. 85–123). JAI Press/Emerald Group Publishing. https://doi.org/10.1108/S1479-3555(2009)0000007006

Duggan, A. J. (2022). Reducing demands or optimizing demands? Effects of cognitive appraisal and autonomy on job crafting to change one’s work demands. European Journal of Work and Organizational Psychology, 31(5), 641–654. https://doi.org/10.1080/1359432X.2022.2032665

Gallup. (2023). State of the global workplace 2023 Report. The voice of the world’s employees. Gallup, Inc.

Hadi, S. A., Bakker, A. B. in Häusser, J. A. (2021). The role of leisure crafting for emotional exhaustion in telework during the COVID-19 pandemic. Anxiety, Stress, & Coping, 34(5), 530–544. https://doi.org/10.1080/10615806.2021.1903447

Karasek R. A. (1979). Job demands, job decision latitude, and mental strain: Implications for job redesign. Administrative Science Quarterly 24(2), 285–307.

Lin, J. H., Wong, J. Y. in Ho, C. H. (2013). Promoting frontline employees’ quality of life: Leisure benefit systems and work-to-leisure conflicts. Tourism Management, 36, 178–187.

Liu, Q., Zhao, L., Guo, X., Zhang, Y., Xin, C. in Gai, Y. (2023). Leisure crafting and work engagement among Chinese ICU nurses: The multiple mediation effect of recovery experience and humanistic care ability. International Nursing Review. https://doi.org/10.1111/inr.12914

Petrou, P. (2021, februar 5). Training: Self-development via hobbies [Video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=LXpTxa6TwXE

Petrou, P. in Bakker, A. B. (2016). Crafting one’s leisure time in response to high job strain. Human Relations, 69(2), 507–529. https://doi.org/10.1177/0018726715590453

Petrou, P. in de Vries, J. (2023). Context-free and work-related benefits of a leisure crafting intervention: A randomized controlled trial. Journal of Leisure Research, 1–26. https://doi.org/10.1080/00222216.2023.2244953

Petrou, P., Bakker, A.B. in Van den Heuvel, M., 2017. Weekly job crafting and leisure crafting: implications for meaning-making and work engagement. Journal of Occupational and Organizational Psychology. 90(2), 129–152. https://doi.org/10.1111/joop.12160

Ryan, R. M. in Deci, E. L. (2017). Self-determination theory: Basic psychological needs in motivation, development, and wellness. Guilford Publishing.

Tsaur, S., Liang, Y. in Hsu, H. (2012). A multidimensional measurement of work-leisure conflict. Leisure Sciences, 34, 395–416.

Wrzesniewski, A. in Dutton, J. E. (2001). Crafting a job: Revisioning employees as active crafters of their work. Academy of Management Review, 26, 179–201.

Xue, Q., Yang, J., Wang, H. in Zhang, D. (2022). How and when leisure crafting enhances college students’ well-being: A (quantitative) weekly diary study. Psychology research and behavior management, 15, 273–290. https://doi.org/10.2147/PRBM.S344717