Globalna konkurenca in rastoče povpraševanje po produktih/storitvah postavljata zaposlene pred vedno večje delovne zahteve. Posledično se v sodobnih delovnih okoljih soočajo z vse večjo delovno preobremenjenostjo, kar privede do pogostih zdravstvenih težav. Izkaže se, da intuitivne, hitre rešitve niso učinkovite, saj so izzivi prekompleksni ter zahtevajo celosten pristop. V teh razmerah je bil razvit protokol intervencijskega načrtovanja. Pa poglejmo, kaj je to …
Avtor: Žan Luka Lavriha
Kaj je protokol intervencijskega načrtovanja?
Protokol intervencijskega načrtovanja je logično-utemeljen, celosten pristop k reševanju organizacijskih problemov. Gre za orodje, ki je namenjeno razvoju celovitih programov za spopadanje s kompleksnimi problemi v organizacijah. Osnovni namen protokola je bil zagotoviti celostno strukturo za razvoj programov za promocijo javnega zdravja, vendar se je njegova uporaba razširila tudi na področje razvoja in zdravja zaposlenih.
Kaj ga dela tako neobičajnega?
Protokol intervencijskega načrtovanja temelji na treh stebrih:
- socialno-ekološkem pristopu,
- oblikovanju načrtovalne skupine,
- uporabi teorij in empirično podprtih raziskav.
Podrobnost in sistematičnost protokola omogočata temeljito obravnavo problema ter oblikovanje znanstveno in teoretično podprtih rešitev, ki upoštevajo celoten kontekst problema.
Kako poteka?
Gre za niz šestih korakov, ki služijo kot opora za oblikovanje, implementacijo in vrednotenje programov, namenjenih spopadanju z dotičnimi težavami.
Koraki:
- logični model problema,
- logični model spremembe,
- oblikovanje programa,
- produkcija programa,
- načrt implementacije programa,
- načrt vrednotenja programa.
Kako ga uporabimo?
Uporaba protokola intervencijskega načrtovanja je primerna, ko je glavni cilj programa sprememba vedenj zaposlenih. Zaradi obsežnosti protokola je primeren predvsem, ko je treba nasloviti kompleksne probleme in ko imamo na voljo dovolj časa, sredstev ter podpore vodstva.
Komu je namenjen?
Protokol je primeren za velike in kompleksne organizacije, ki imajo jasno predstavo o specifičnem problemu v organizaciji in izdatna sredstva (tako finančna kot časovna), ki jih lahko investirajo v spopadanje s problemom.
Kakšna je vloga psihologa?
Razumevanje teorij vedenja in socialno-psiholoških konceptov mu omogoča lažjo identifikacijo stališč, ki vodijo v problematična vedenja, izbiro metod za njihovo spreminjanje in preoblikovanje teh metod v praktične intervence.
Celotno predstavitev metode, njenih prednosti in slabosti, poteka ter načina uporabe si lahko preberete v spodnjem seminarskem prispevku:
PSIHOLOGIJA DELA 