Stigma do uporabnikov substanc med zdravstvenimi delavci

Med strokovnjaki zdravstvene nege se pogosto pojavlja stigmatizacija uporabnikov psihoaktivnih substanc (PAS).

Avtorice: Zala Belak, Karin Križman in Helena Perić

Motnje zlorabe substanc ali odvisnosti so kompleksne duševne motnje, ki prizadenejo delovanje možganov, vplivajo na naše vedenje, za njih je značilno oslabljeno telesno in kognitivno delovanje ter povzročajo škodo tako posamezniku kot družbi na splošno.

Stigma, ki se pogosto pojavlja do uporabnikov PAS in tistih posameznikov, ki razvijejo motnjo odvisnosti, je negativna oznaka ali negativno prepričanje, ki ga družba pripisuje tej skupini ljudi. Stigma in neetično vedenje pa preprečujeta ustrezno zdravstveno oskrbo, zaradi česar vse negativne posledice zlorabe različnih substanc še naprej vztrajajo v visoki prevalentnosti.

Prepričanja o uporabnikih PAS in posameznikih z motnjo odvisnosti, ki so najbolj pogosta med strokovnjaki zdravstvene nege, pa so, da

so ti posamezniki bolj nasilni ter nevarni;
imajo šibko voljo ter so posledično hitreje zasvojljivi ali jih je težko zdraviti;
so nemotivirani za zdravljenje oziroma imajo v splošnem nizko motivacijo;
imajo slabo presojo in sprejemajo neustrezne odločitve;
imajo pesimistična prepričanja in ne verjamejo v pozitiven potek zdravljenja;
so sami odgovorni za razvoj motnje ter
pogosto kršijo pravila, norme in zakone in imajo slabšo moralno presojo.

Hkrati je med zdravstvenimi delavci zelo razširjeno prepričanje, da bi za njihovo oskrbo morali poskrbeti specializirani kadri in ne primarni zdravstveni sektor, zaradi česar manj pogosto sprejmejo odgovornost za ustrezno zdravstveno oskrbo teh pacientov.

Negativnim prepričanjem načeloma sledijo tudi negativna vedenja, ki so pogosto neetična, saj ovirajo in onemogočajo ustrezno zdravstveno oskrbo. Vedenja, ki so med strokovnjaki zdravstvene nege zelo pogosta so

zavračanje in slabša obravnava posameznikov z motnjo odvisnosti;
zavračanje dodatne izobrazbe na področju dela z uporabniki PAS;
zmanjšan občutek odgovornosti za dobro opravljeno delo;
izogibanje ali celo zavračanje oskrbe teh posameznikov;
zmanjšana sposobnost empatije in razumevanja počutja uporabnikov PAS ob oskrbi, ki jo prejemajo;
ne izražajo razumevanja, skrbi, in sočutja do teh posameznikov;
hitro obsojanje in zaključevanje o osebnosti in karakterju posameznikov z motnjo odvisnosti, ki temelji na negativnih prepričanjih ipd.

Seveda pa stigma in posledično negativno vedenje vplivajo tudi na prepričanja uporabnikov PAS. Stigmatizacija rezultira v

zmanjšan občutek dostojanstva,
več jeze in frustracije,
nezaupanje zdravstvenim delavcem,
povečan stres in
tvegana vedenja in posledično manjše vključevanje v zdravstveno oskrbo ter slabše izide zdravljenja

Pri zdravstvenih ustanovah, ki so specializirane za delo s posamezniki z motnjo odvisnosti se pojavlja manj negativnih prepričanj, ta pa vztrajajo v splošnih, nespecializiranih ustanovah, ki so najpogosteje prve, na katere se posamezniki obrnejo v primeru potrebe po pomoči. V specializiranih ustanovah so namreč zaposleni o problematiki bolje izobraženi, se z uporabniki PAS veliko pogosteje srečujejo in pri delu z njimi prejemajo tudi veliko več podpore. V splošnih ustanovah, kjer se zaposleni s temi posamezniki prav tako srečujejo, pa za delo z njimi nimajo ustrezne izobrazbe, podpore ali delovnih kompetenc.

Avtorice so v seminarski nalogi preverjale, ali se negativna prepričanja in stigmatizacija do ljudi, ki se soočajo z odvisnostjo, pojavljajo pri večini strokovnjakov zdravstvene nege, hipoteze pa niso potrdile. Ta ugotovitev je zanimiva, saj večina raziskav kaže nasprotno, in sicer, da je stigma med strokovnjaki zdravstvene nege zelo prisotna. Kljub temu pa obstajajo tudi druge bolj optimistične ugotovitve o nestereotipnih prepričanjih do uporabnikov PAS s strani zdravstvenih delavcev. Z našim vzorcem bi lahko sklepali, da so morda posamezniki v teh okoljih v neki meri o specifikah motenj odvisnosti in zlorabe PAS dovolj informirani, da je zaradi stigma do teh oseb manjša

Kot drugo so predvidevale, da se bo višja stigmatizacija uporabnikov PAS povezovala z več negativnega vedenja, kar so na vzorcu potrdile. Zaradi narave raziskave ne moremo sklepati na vzročnost te povezave. Kljub temu pa je gotovo, da se pri posameznikih, ki imajo več stigmatizirajočih prepričanj pojavlja tudi več negativnega vedenja, kar podpira tudi negativna povezanost stigmatizacije z dimenzijama etičnega vedenja in nudenja podpore. To lahko zelo vpliva na obravnavo pacienta, saj se pojavljajo vedenja, ki ovirajo in onemogočajo zdravstveno oskrbo (npr. izogibanje ali zavračanje oskrbe teh posameznikov), s čimer pride do negativnega vpliva na izide zdravljenja (Brener idr., 2010; McLaughlin idr., 2006; Van Boekel idr., 2013). S to ugotovitvijo dobimo novo potrditev, kako pomembno je zmanjševanje stigme na tem področju, kar lahko dosežemo s pomočjo izobraževanja, poznavanje specifik, izzivov te skupine posameznikov in razvijanja empatije do njih, da lahko pripomoremo k bolj uspešni zdravstveni oskrbi teh pacientov.

Naša tretja hipoteza se je nanašala na razlike med skupinama študentov in strokovnjakov, in sicer smo predvidevale, da bo stigma manjša med študenti kakor med strokovnjaki zdravstvene nege. To hipotezo lahko potrdimo, ker so se pokazale statistično značilne razlike. V skladu s predvidevanjem na podlagi obstoječih raziskav so se kot bolj sprejemljivi pokazali študent, kar lahko morda pripišemo manjšemu številu negativnih izkušenj in boljši izobraženosti o tej skupini posameznikov ter na splošno manjše stigmatizacije duševnih motenj, kar je posledica časovnega napredka družbe na tem področju. Medtem ko so bila v preteklosti negativna prepričanja do uporabnikov PAS veliko bolj razširjena, so se prizadevanja izobraziti širšo javnost in s tem zmanjšati diskriminacijo motenj odvisnosti izkazala vsaj za delno uspešno, saj so stigmatizirajoča prepričanja manj prisotna (Witte idr., 2019). Na drugi strani pa nekatere raziskave ugotavljajo, da se ravno pri zaposlenih zdravstvenih delavcih, ki imajo z uporabniki PAS več stika, razvije večje razumevanje in večja toleranca do njih.

Številne dosedanje raziskave izpostavljajo pomemben pozitiven učinek izobraževalnih programov za zdravstvene delavce, ki jih pomagajo usposobiti na področju dela z uporabniki PAS. Prav tako te raziskave raziskujejo vpliv delovnega okolja, organizacije dela ter drugih kontekstualnih faktorjev na bolj pozitivno vedenje zdravstvenih delavcev, pri čemer ugotavljajo, da supervizije, možnost posvetovanja s strokovnjakom ipd. pomembno zvišajo željo po delu in zadovoljstvo z delom z uporabniki PAS. Izobraževanja in podpora pri delu namreč zvišuje samozaupanje in občutek kompetentnosti lastnega dela (Van Boekel idr., 2013). Na podlagi bolj natančnega raziskovanja delovnih okolij bi lahko take prakse prenesle tudi v slovenske zdravstvene ustanove ter tako pripomogle k večji uspešnosti pri diagnozi in zdravljenju posameznikov z motnjo odvisnosti. Pri tem bi lahko bili pozorni na konkretna vedenja, ki so prisotna in negativno vplivajo na obravnavo pacientov (npr. zavračanje bolnikov z odvisnostjo) in tista, ki so zaradi stigme prisotna v manjši meri in bi na obravnavo pozitivno vplivala (npr. čustvena podpora bolnikom). Hkrati bi lahko identificirali probleme, ki jih imajo zdravstveni delavci s to populacijo in jih naslovili v izobraževanjih. Glede na statistično pomembne razlike med študenti in strokovnjaki, bi bilo smiselno to v prvi vrsti uvesti v delovna okolja.

Celotno seminarsko nalogo si lahko preberete na spodnji povezavi:

belak-krizman-peric_stigma-med-zdravstvenimi-delavci_nocopy Prenos

Viri in literatura

Birtel, M. D., Wood, L. in Kempa, N. J. (2017). Stigma and social support in substance abuse: Implications for mental health and well-being. Psychiatry research, 252, 1–8.

Brener, L., Von Hippel, W. in Kippax, S. (2007). Prejudice among health care workers toward injecting drug users with hepatitis C: Does greater contact lead to less prejudice? International Journal of Drug Policy, 18(5), 381–387.

Brener, L., Hippel, W. V., Kippax, S. in Preacher, K. J. (2010). The role of physician and nurse attitudes in the health care of injecting drug users. Substance Use & Misuse, 45(7-8), 1007–1018.

Ford, R. (2011). Interpersonal challenges as a constraint on care: The experience of nurses’ care of patients who use illicit drugs. Contemporary nurse, 37(2), 241–252.

Happell, B., Carta, B. in Pinikahana, J. (2002). Nurses’ knowledge, attitudes and beliefs regarding substance use: A questionnaire survey. Nursing & health sciences, 4(4), 193–200.

Howard, M. O. in Chung, S. S. (2000). Nurses’ attitudes toward substance misusers. I. Surveys. Substance use & misuse, 35(3), 347–365.

McLaughlin, D., McKenna, H., Leslie, J., Moore, K. in Robinson, J. (2006). Illicit drug users in Northern Ireland: perceptions and experiences of health and social care professionals. Journal of Psychiatric and Mental Health Nursing, 13(6), 682–686.

Muncan, B., Walters, S. M., Ezell, J. in Ompad, D. C. (2020). “They look at us like junkies”: influences of drug use stigma on the healthcare engagement of people who inject drugs in New York City. Harm reduction journal, 17(1), 1–9.

NIJZ. (20. 6. 2018). Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola v Sloveniji. https://nijz.si/zivljenjski-slog/alkohol/skupaj-za-odgovoren-odnos-do-pitja-alkohola-v-sloveniji/

Peckover, S. in Chidlaw, R. G. (2007). Too frightened to care? Accounts by district nurses working with clients who misuse substances. Health & social care in the community, 15(3), 238–245.

Pinikahana, J., Happell, B. in Carta, B. (2002). Mental health professionals’ attitudes to drugs and substance abuse. Nursing & health sciences, 4(3), 57–62.

Van Boekel, L. C., Brouwers, E. P., Van Weeghel, J. in Garretsen, H. F. (2013). Stigma among health professionals towards patients with substance use disorders and its consequences for healthcare delivery: systematic review. Drug and alcohol dependence, 131(1-2), 23–35.

Witte, T. H., Wright, A. in Stinson, E. A. (2019). Factors influencing stigma toward individuals who have substance use disorders. Substance Use & Misuse, 54(7), 1115–1124.

Yang, L., Wong, L. Y., Grivel, M. M. in Hasin, D. S. (2017). Stigma and substance use disorders: an international phenomenon. Current opinion in psychiatry, 30(5), 378–388.

Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP). (2008). Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 177/20 in 100/22 – ZNUZSZS. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4281&d-49682-p=1&d-49683-s=1&d-49682-o=2&d-49683-p=1&d-49683-o=2&d-49682-s=1#