Pretekli mesec, natančneje 11. aprila 2024 so bile v okviru Slovenskega kadrovskega kongresa #loveHR Summit 2024 podeljene prestižne nagrade za HR ekipe leta za izstopajoče kadrovske prakse v slovenskih podjetjih ter Kadrovski up leta 2024. Med letošnjimi finalisti izbora Kadrovski up 2024 je prav tako bila Špela Dukić, ki je v svoji magistrski nalogi raziskovala odnose med konstrukti delovne zavzetosti, glasu zaposlenega in psihološke varnosti. In do kakšnih ugotovitev je prišla? Več o tem lahko izveste v nadaljevanju prispevka…

---

Avtorica: Špela Dukić

Delovna zavzetost, glas zaposlenega in psihološka varnost so koncepti, ki so dandanes vse bolj popularni, saj imajo veliko pozitivnih učinkov tako na zaposlene kot na same organizacije. Kakšna pa je povezava med temi tremi koncepti ter kako na zaznavanje psihološke varnosti vplivajo spol, dosežena stopnja izobrazbe in starost zaposlenega?

Bolj delovno zavzeti zaposleni zaznavajo višje ravni psihološke varnosti

Tako rezultati kot predhodne študije so pokazale, da bolj delovno zavzeti zaposleni zaznavajo višje ravni psihološke varnosti. In zakaj je temu tako? Razlog verjetno tiči v tem, da psihološka varnost zaposlenemu omogoča svobodno opravljanje delovnih nalog brez prisotnega strahu pred morebitnimi napakami ali pričakovanjem negativnih posledic s strani nadrejenega ali sodelavcev. Zaradi česar je zaposleni bolj delavno zavzet, kar se kaže z večjo motivacijo za učinkovito opravljanje dela in za prevzemanje pobude. Ta pozitivna povezava med delovno zavzetostjo in psihološko varnostjo pa vodi tudi do podobnih izidov na delovnem mestu. Namreč tako delovna zavzetost kot tudi psihološka varnost vplivata na uspešnost delovnih nalog, spodbujata večjo pripadnost organizaciji in tudi k višjemu blagostanju zaposlenih.

Delovno zavzeti zaposleni poročajo o bolj izraženem glasu zaposlenega

Da delovno zavzeti zaposleni poročajo o bolj izraženem glasu zaposlenega, lahko razložimo s pomočjo teorije socialne identitete, ki pravi, da imajo zaposleni potrebo po tem, da se na delovnem mestu počutijo cenjene in spoštovane, kar pa lahko vpliva na njihovo stopnjo delovne zavzetosti. Torej če je zaposlenim omogočeno, da na svojem delovnem mestu uveljavljajo svoj glas, bodo tudi bolj verjetno čutili, da predstavljajo pomemben del organizacije, kar pa lahko zviša njihovo motivacijo in zavzetost pri delu. Pri čemer tako glas zaposlenega kot tudi delovna zavzetost vodita do višje delovne uspešnosti in nižje fluktuacije zaposlenih.

Zaposleni, ki čutijo višjo stopnjo psihološke varnosti, v večji meri izražajo glas zaposlenega

Eden izmed razlogov za pozitivno povezavo med psihološko varnostjo in glasom zaposlenega lahko temelji na zaupanju, ki je zgrajeno med člani tima. Ravno zaupanje bi naj namreč bilo bistveno pri razvijanju psihološke varnosti. Torej ko se člani nekega tima počutijo dovolj varne, da lahko izražajo svoje mnenje, kritike, z večjo verjetnostjo zaupajo svojim sodelavcem in nadrejenim. Pri tem glas zaposlenega ne samo, da pomaga pri večji uspešnosti organizacije, temveč tudi zviša delovno zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih.

Moški občutijo višje nivoje psihološke varnosti

Statistično gledano moški občutijo višje nivoje psihološke varnosti kakor ženske, kar lahko vsaj delno razložimo z vplivom socializacije v otroštvu. Vzgoja še namreč pogosto poteka v okvirjih tradicionalnih spolnih vlog, ki moške spodbuja, da so asertivni in dominantni, med tem ko bi ženske morale biti nežne in podredljive. Ravno ta družbena pričakovanja do moških, da so bolj samozavestni in da imajo nadzor, lahko vodi do tega, da le-ti občutijo višje ravni psihološke varnosti na delovnem mestu.

Za zaključek

Ugotovitve magistrske naloge kažejo na to, da je delovna zavzetost vse več kot enostaven konstrukt, saj na le-tega vpliva več različnih dejavnikov kot sta tudi psihološka varnost in glas zaposlenega. Zato, če si organizacije za res želijo aktivno zavzete zaposlene, bi morale vsaj nekaj časa nameniti oziroma vlagati v strategije za krepitev psihološke varnosti ter spodbujati glas zaposlenega preko platform in praks, ki vsem zaposlenim omogočijo izražanje mnenja.

Vas še podrobneje zanima tematika predstavljena v magistrskem delu? Več lahko izvesti v priloženi prilogi.