V zadnjem obdobju se veliko govori o različnih načinih, kako motivirati, angažirati in tudi obdržati zaposlene na delovnem mestu. Poleg raznih bonusov, možnosti napredovanj in izobraževanj se zadnjih deset let veliko govori tudi o igrifikaciji: načinu razmišljanja v igri in mehanizmov igre v neigralniškem kontekstu z namenom večjega sodelovanja in vpletenosti zaposlenega pri reševanju problemov. Pa je to res pravi način za izboljšanje produktivnosti na delovnem mestu?
Avtorica: Nika Pregelj
Igrifikaciji se zadnje čase v organizacijah poje prave hvalnice, podjetja ponosno predstavljajo načine, kako so na poceni način v delovne procese uvedle načine reševanja problemov in nagrajevanja kot v računalniških igrah in s tem hvalevredno povečale produktivnost, izboljšale počutje na delovnem mestu in okrepile povezanost med sodelavci. Tudi kolegica, ki je zaposlena v neki kadrovski agenciji, mi je pred kratkim omenila, da so na njenem delovnem mestu vpeljali orodje, kjer si lahko sodelavci med sabo izmenjujejo virtualna darila, kot pohvale za dobro opravljeno delo. Zveni zanimivo in na prvo žogo bi tudi sama rada bila zaposlena v podjetju, kjer se v bistvu igram, zmagam in s tem še dobim – bonus pri plači, dodaten dan dopusta ali kakšno drugačno nagrado. A kot vemo, ima vsaka medalja dve plati in tudi tu je tako.
Ali igrifikacija na delovno mesto prinaša le ugodnosti in blagodejne učinke?
Študije so ugotovile, da obstaja pri implementaciji igrifikacije na delovno mesto veliko pasti in zadeva vsekakor ni tako preprosta, da bi se je lotili brez premisleka – zgolj zato, ker je to v trendu in ker tako to počnejo tudi v konkurenčnem podjetju.
Igrifikacija ima lahko negativen vpliv na tim kratkoročno in dolgoročno, saj lahko vpliva na znižano individualno in timsko vključenost, zagnanost. Še posebej, če nagrade niso dobro usklajene s pričakovanji zaposlenih ali jim ne predstavljajo dovolj visoke vrednosti, da bi se zanje bilo smiselno potruditi.
V takih primerih lahko različne igre in tekmovanja vplivajo na povečan stres in celo znižano angažiranost zaposlenih, saj ti preprosto ne vidijo smisla v sodelovanju pri nečem, ki jih sploh ne zanima, za nagrade, ki jim ne pomenijo veliko.
Delodajalec mora biti pri predstavitvi takega načina dela previden, saj ga lahko zaposleni vidijo kot nek način mikromenedžiranja, kontroliranja njihovega načina dela po metodi »korenčka in palice«.
Takšna uporaba igrifikacije lahko na dolgi rok škoduje ekipi, ekipnemu duhu in angažiranosti zaposlenih. Takovrstne zunanje nagrade pa tudi zmanjšajo notranjo motivacijo za delo.
Negativni vplivi igrifikacije torej segajo dlje od negativnih občutkov ob porazu pri tekmovanju, še posebej če so zaposleni v to prisiljeni ali pri implementaciji takega načina dela nimajo nobene besede. Z nižjo motivacijo in angažiranostjo upade njihovo zadovoljstvo pri delu, kar lahko vodi v povečano tveganje za izgorelost na delovnem mestu in s tem več bolniških odsotnosti. Ali (če se malce pošalim) še huje: v iskanje nove zaposlitve. Enostavna rešitev bi na tej točki morda bila, da je sodelovanje pri igrifikaciji prostovoljno – ampak ali je to potem še vedno igrifikacija?
Nič seveda ni črno-belo
Na koncu torej ostaja vprašanje, ali je igrifikacija zgolj še en trend brez prihodnosti, na katerega bodo podjetja zelo kmalu pozabila zaradi slab(š)ih rezultatov, odgovor pa je – hkrati da in ne.
Pomembno je, da podjetja iščejo različne načine, kako bi zaposlenim povečale užitek pri delu in s tem pozitivno vplivale tudi na učinkovitost, a morajo pri tem vseeno pomisliti tudi na to, ali se tak način sklada z vrednotami njihovega podjetja oziroma tima, kakšen način igrifikacije in kakšne nagrade bi bile zanje sploh primerne, smiselne in ali lahko podobne učinke dosežejo tudi na kak drugačen način.
Konec koncev, toksičnega delovnega mesta, slabih odnosov in previsokih pričakovanj šefov ne more rešiti nobena »igrica«.
O avtorici
Sem študentka magistrskega študija psihologije z afiniteto do (tudi) kadrovskega področja, kjer sem zaposlena kot študentka. Rada se srečujem z najrazličnejšimi izzivi, še raje pa imam, ko jih premagam. Po hitrem tempu vsakodnevnega življenja, me najbolj pomiri sprehod v naravi.
Literatura
Hammedi, W., Leclercq, T., Poncin, I. in Alkire, L. (2021). Uncovering the dark side of gamification at work: Impacts on engagement and well-being. Journal of Business Research, 122, 256-269.
PSIHOLOGIJA DELA 