Kot organizacijska psihologinja se v praksi pogosto srečujem z vprašanjem, kako zaposlene motivirati za delo, kako pri njih doseči višjo delovno zavzetost ali kako nezavzete zaposlene motivirati vsaj za opravljanje njihovih rednih delovnih obveznosti.
Avtorica: Eva Boštjančič
Pred kratkim sem naletela na zanimivo znanstveno raziskavo, kako motivacija pri delu variira med različnimi generacijami. Naj na začetku predstavim tri delovne situcije treh zaposlenih, ki prihajajo iz različnih generacij. Ali generacija, iz katere zaposleni izhaja, res določa njegovo motiviranost za delo? Gremo najprej k njihovim zgodbam, nato pa bomo preverili, ali mit iz naslova drži ali ne drži.
Štefan iz generacije ”Baby Boom” (rojen leta 1950)
Štefan ima 74 let, a je še vedno zelo aktiven v svoji karieri kot strojni inženir. Zanj je delo vedno predstavljalo osrednjo vrednoto v življenju. Že od mladih nog je bil vzgojen v duhu trdega dela in predanosti. Štefanova motivacija izhaja iz občutka dolžnosti, odgovornosti in želje po doseganju odličnosti. Njegova karierna pot je bila zaznamovana z vztrajnostjo, delavnostjo in zvestobo enemu delodajalcu. Ker ima svoj s.p., ima še danes nekaj stalnih naročnikov, ki se obrnejo nanj, ko potrebujejo, da je načrt kotlovnice pripravljen natančno in pravočasno.
Irena iz generacije X (rojena leta 1975)
Irena je štiridesetletnica in uspešna vodja projektov v IT podjetju. Njena motivacija pri delu izhaja iz želje po ravnovesju med delom in privatnim življenjem. Irena ceni fleksibilnost in možnost dela od doma, saj ji to omogoča, da preživi več časa z družino. Zanjo je pomembno, da dobi priložnosti za osebno in strokovno rast ter da dela v okolju, ki spodbuja inovativnost in kreativnost. Njeno delo jo izpolnjuje, ker lahko prispeva k pomembnim projektom in vidno vpliva na razvoj podjetja.
Luka iz generacije Z (rojen leta 2001)
Luka je v zgodnjih dvajsetih letih in pravkar začenja svojo kariero kot marketing specialist. Njegova motivacija izhaja iz želje po hitrem napredovanju in pridobivanju novih znanj. Luka išče smisel in namen v svojem delu ter zelo ceni povratne informacije in svojega mentorja. Želi delati v dinamičnem in tehnološko naprednem okolju, kjer lahko stalno pridobiva nova znanja in spretnosti. Za njega je pomembno, da delo ni le sredstvo za preživetje, ampak tudi priložnost za samouresničitev in razvoj. Ko išče novo delovno mesto, mu je možnost dela na daljavo ena ključnih prioritet pri izbiri delodajalca.
Generacija ali razvojno obdobje?
Tri zgodbe, tri različni pogledi na delo. Tako se sprašujem, ali je generacija res ključni dejavnik, ki določa, zakaj delamo, kaj nas žene in kaj motivira? Ali pa je mogoče, da obstajajo drugi pomembnejši dejavniki, ki vplivajo na to, kako in zakaj smo ljudje motivirani za delo? Že pri študiju razvojne psihologije smo psihologi spoznali, da je razvojno obdobje (npr. mladi na prehodu v odraslost, srednja odraslost, pozna odraslost), v katerem se posameznik nahaja ključno tudi za oblikovanje kariernih izzivov. V odraslosti tako na področju razvoja osebnostnih značilnosti prihaja do rahlih upadov v težnji po iskanju senzacij, sovražnosti in impulzivnosti, medtem ko družabnost, asertivnost in anksioznost ostajajo dosledne
Pomembnost dela se zmanjšuje
Znanstveni članek z naslovom “Delovna motivacija ni generacijska, ampak je odvisna od starosti in obdobja”, ki je izšel letos, analizira več kot 30-letne podatke iz 113 držav. Ugotavlja, da delovna motivacija ni generacijska, temveč je odvisna od starosti in obdobja, v katerem so bili podatki zajeti. Raziskava kaže, da se pomembnost dela najprej povečuje, nato pa zmanjšuje z individualno starostjo. Zanimiva je tudi ugotovitev, da se pomembnost dela s časom zmanjšuje za vse generacije. To pomeni, da poznejše generacije izgledajo manj motivirane za delo predvsem zaradi časovnega učinka, ne pa zaradi generacijskega učinka. Tako obdobje, v katerem so bili podatki zbrani, in posameznikova razvojna faza bolje pojasnjujeta delovno motivacijo kot pa pripadnost določeni generaciji.
Vsak cveti v svojem času
Na podlagi zgodb Štefana, Irene in Luke ter ugotovitev iz članka vidimo, da so različni vidiki dela pomembni v različnih življenjskih obdobjih in da se vsi ljudje prilagajajo spreminjajočim se družbenim in gospodarskim razmeram čez čas. Namesto, da bi se osredotočali na generacijske razlike, bi morali delodajalci upoštevati širše vplive in ustvarjati delovna okolja, ki omogočajo prilagodljivost (glede na razvojno obdobje, v katerem posameznik je) in rast za vse zaposlene, ne glede na njihovo generacijsko pripadnost.
Ali kot pravi star ljudski pregovor: ”Vsak cveti v svojem času.”
Dodatno branje
Schröder, M. (2024). Work motivation is not generational but depends on age and period. Journal of Business and Psychology, 39, 897–908. https://doi.org/10.1007/s10869-023-09921-8
PSIHOLOGIJA DELA 