V digitalni dobi, kjer so naprave in internet povsod prisotni, postaja vse težje ločiti delo od zasebnega življenja. Zaradi pritiska, tudi zunaj delovnega časa, se veliko zaposlenih znajde pod nenehnim stresom, kar vodi do izgorelosti in zmanjšane kakovosti življenja. Pravica do odklopa (“Right to Disconnect”) je zato postala ključna tema v razpravah o sodobnih delovnih razmerah, saj omogoča zaposlenim, da se po koncu delovnega časa “odklopijo” in posvetijo svojemu zasebnemu življenju brez strahu pred posledicami.

---

Avtorica: Urška Bahor

Delovno okolje se je v zadnjih letih korenito spremenilo. Zaradi tehnološkega napredka smo vedno dosegljivi in dostopni. Delodajalci in zaposleni se soočajo z izzivi ter tudi koristmi, ki izhajajo iz novih načinov dela, vključno z možnostmi dela na daljavo in prilagodljivimi delovnimi urniki, ki zajemajo, kako dolgo zaposleni delajo ter kje se delo opravlja. Da bi delodajalci in zaposleni lahko kar najbolje izkoristili in povečali prednosti tega novega delovnega okolja, morajo delovna mesta vzpostaviti smernice in postopke, ki zagotavljajo, da se ohranijo pravice zaposlenih, da oboji spoštujejo zakonodajne obveznosti, da se delo opravlja varno ter da je delovni odnos med delodajalcem in zaposlenim uravnotežen in obojestransko ugoden. Čeprav lahko zaposlenim v njihovem poslovnem okolju ustrezajo različni delovni režimi, je pravica do zagotavljanja jasnih meja med delom in prostim časom univerzalna.

Razumevanje pravice do odklopa

Pravica do odklopa je relativno nov koncept, ki pa pridobiva na pomembnosti v različnih državah po svetu. V osnovi gre za pravico zaposlenih, da se po koncu svojega delovnega časa odklopijo od službenih obveznosti in ne odgovarjajo na službene klice, e-pošto ali druga sporočila, povezana z delom, do začetka naslednjega delovnega dne. Ta pravica zagotavlja, da so zaposleni zaščiteni pred pričakovanji delodajalcev, da bodo dosegljivi 24/7, kar lahko vodi v prekomerno obremenjenost in dolgoročno škodo za duševno in telesno zdravje.

Eurofound, evropska agencija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, je prepoznala pravico do odklopa kot ključno orodje za zaščito ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. V času, ko tehnologija omogoča neprekinjeno dostopnost, je pomembno, da zaposleni znajo in smejo vzpostaviti meje med službenim in prostim časom. To ne pomeni le zaščite pred prekomernim delom, temveč tudi ohranjanje kakovosti prostega časa, ki je nujen za regeneracijo in splošno dobro počutje.

Razvoj pravice do odklopa v Evropi

Evropske države so bile pionirji pri prepoznavanju potrebe po zakonodaji, ki bi zaščitila zaposlene pred prekomerno povezanostjo. Ena prvih držav, ki je uvedla zakonodajo na tem področju, je bila Francija, kjer je pravica do odklopa postala zakon leta 2016. Francoski zakon delodajalcem nalaga, da določijo ure, ko so zaposleni dolžni odgovarjati na službena sporočila, in ure, ko niso. Ta zakonodaja je bila sprejeta kot odziv na porast digitalnih orodij in povečano delo na daljavo, ki sta vodila do razširjene prakse stalne dosegljivosti zaposlenih.

Belgija, Španija in Italija so sledile Franciji in prav tako uvedle zakonodajo ali smernice za zaščito pravice do odklopa. V Španiji je bila leta 2018 sprejeta zakonodaja, ki zaposlenim zagotavlja pravico, da niso dosegljivi izven delovnega časa. Italija je uvedla podobne ukrepe, ki zagotavljajo, da delodajalci spoštujejo pravico zaposlenih do prostega časa. Te države so prepoznale, da stalna dosegljivost ne vpliva samo na zdravje in dobrobit zaposlenih, temveč tudi na njihovo produktivnost in dolgoročno uspešnost podjetij.

Irska je leta 2021 izdala Kodeks ravnanja za pravico do odklopa, ki delodajalcem in zaposlenim ponuja smernice o tem, kako ravnati z delovnimi obveznostmi izven rednega delovnega časa. Kodeks natančno opredeljuje, da morajo biti delovne obveznosti opravljene v času delovnika, razen v nujnih primerih, in poudarja pomen vzpostavitve jasnih mej med delom in zasebnim življenjem. Ta kodeks je del širših prizadevanj Irske za izboljšanje delovnih pogojev in zaščito duševnega zdravja zaposlenih.

Ali bi pravica do odklopa koristila tudi Veliki Britaniji?

V Združenem kraljestvu je razprava o pravici do odklopa vse bolj aktualna, predvsem zaradi povečanega dela na daljavo med pandemijo COVID-19. Kot navaja HR Magazine, bi uvedba takšne zakonodaje lahko pomembno izboljšala ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter zmanjšala stres in izgorelost med zaposlenimi. Kljub temu pa obstajajo pomisleki, da bi lahko popoln odklop omejil fleksibilnost, ki jo mnogi zaposleni cenijo, še posebej v času, ko delo na daljavo postaja vse bolj razširjeno.

Poleg tega se v Združenem kraljestvu pojavlja vprašanje, ali bi takšna zakonodaja omejevala podjetja, ki se zanašajo na fleksibilnost svojih zaposlenih, predvsem v panogah, kjer je nepredvidljivo delovno okolje norma. Nekateri kritiki trdijo, da bi stroge omejitve glede dosegljivosti lahko vodile do manjšega zadovoljstva strank in upada konkurenčnosti na trgu. Vendar pa zagovorniki pravice do odklopa poudarjajo, da bi zakonodaja lahko vključevala določene izjeme ali prilagoditve za posebne panoge, kar bi omogočilo uravnotežen pristop.

Kako uveljaviti pravico do odklopa v svojem delovnem okolju?

Za uspešno uveljavitev pravice do odklopa v delovnem okolju je ključno, da se delodajalci in zaposleni jasno dogovorijo o pričakovanjih glede dosegljivosti izven delovnega časa. Tukaj je nekaj korakov, ki jih lahko naredite za uveljavitev te pravice:

1. Vzpostavite jasna pričakovanja: Delodajalci bi morali določiti jasna pravila o tem, kdaj se od zaposlenih pričakuje, da bodo dosegljivi, in kdaj ne. To lahko vključuje uvedbo uradnega delovnega časa in določenih časovnih okvirov, ko je sprejemljivo, da se zaposlenim pošljejo delovna sporočila.
2. Izobraževanje zaposlenih in vodij: Pomembno je, da so vsi zaposleni, vključno z vodji, seznanjeni s pomenom pravice do odklopa in kako jo uveljavljati. To vključuje izobraževanje o škodljivih učinkih stalne povezanosti in o tem, kako postaviti zdrave meje med delom in zasebnim življenjem.
3. Spodbujanje kulture spoštovanja prostega časa: Delodajalci lahko ustvarijo kulturo, kjer se spoštuje prosti čas zaposlenih. To pomeni, da se od zaposlenih ne pričakuje, da bodo odgovarjali na sporočila izven delovnega časa, in da se vzpostavi politika, ki spodbuja zaposlenost brez prekinitev.
4. Uporaba tehnologije: Tehnologija, ki je del problema, lahko postane tudi del rešitve. Obstajajo orodja, ki omogočajo avtomatsko izklop e-pošte in drugih obvestil izven delovnega časa, kar lahko zaposlenim pomaga uveljaviti svojo pravico do odklopa.
5. Prilagajanje potrebam podjetja: Pri uvajanju pravice do odklopa je pomembno, da podjetje prilagodi svojo politiko specifičnim potrebam in zahtevam panoge, v kateri deluje. To lahko pomeni določene izjeme za nujne primere ali vzpostavitev posebnih pravil za različne oddelke.

Zaključek

Pravica do odklopa je ključna v sodobnem delovnem okolju, kjer so meje med delom in zasebnim življenjem vse bolj zabrisane. Z uveljavitvijo te pravice lahko zaposleni zaščitijo svoje duševno zdravje, izboljšajo svojo produktivnost in si zagotovijo kakovostnejše zasebno življenje. Čeprav je uvedba pravice do odklopa v nekaterih državah še vedno predmet razprave, je jasno, da ta pravica predstavlja pomemben korak k ustvarjanju bolj uravnoteženega in zadovoljnega življenja. Delodajalci in zaposleni morajo sodelovati pri vzpostavitvi politike, ki bo zaščitila pravico do odklopa, hkrati pa ohranila fleksibilnost, ki je potrebna v sodobnem delovnem okolju.