Kako etična pa je kaj ta naša sodelavka, UI? – Etični vidiki umetne inteligence

Umetno inteligenco vedno več uporabljamo v namene dela. Kljub vsem prednostim, ki jih to prinaša, pa se pojavljajo pomembna vprašanja glede etične uporabe UI. Na kakšen način naj sprejmemo UI kot svojo sodelavko? 


Avtorica: Lina Buršič

Naj se vam predstavim, sem umetna inteligenca! Vaša nova sodelavka. Mar me niste veseli? Olajšala vam bom delo! Sem le klik stran in pomagam vam z zbiranjem idej, povzemanjem člankov in še toliko več zmorem! … Ojoj, mar me niste veseli? Samo pomagati vam želim …

Tako si predstavljam, da bi se predstavila umetna inteligenca (UI) ob svojem prvem dnevu na delovnem mestu. A predstavljamo si lahko, da bo ta težko kadarkoli zapustila svoje delovno mesto. Bi jo sami sprejeli medse ali bi do nje pristopali previdno? Bi se je morda celo bali?

Verjamem, da je lahko UI dragoceno orodje, ki nam olajša najrazličnejše situacije,  ampak je hkrati lahko tudi močno orožje, uporabljeno v naš prid ali proti nam. Morda so potrebe po uporabi UI vedno večje zaradi zahtev delodajalcev po učinkovitosti in količini opravljenega dela, ob čemer se lahko pojavi tudi nekritična uporaba, saj si zaposleni prizadevajo dosegati pričakovane cilje in delovne naloge v času, ki je na voljo.

Morda moramo – bolj kot razmišljati o etičnosti UI – prevpraševati in naslavljati etičnost uporabnikov, razvijalcev in nenazadnje, še kako pomembno, etičnost snovalcev in pripravljavcev podatkovnih baz.

Na kaj vse moramo pomisliti ob uporabi umetne inteligence?

UI vpliva na družbo, na človeško psihologijo, na zaupanje, okolje ter tudi na pravni in finančni sistem (Bird idr., 2020). Na tem mestu izpostavljam le nekaj vidikov, ki jih moramo vzeti v zakup, ko smo v stiku z UI, bodisi na delovnem mestu bodisi v vsakdanjem življenju:

  • neenakost – Kdo ima večjo prednost zaradi UI? Ali bodo podjetja, ki poslujejo s pomočjo UI in jo uporabljajo na vsakodnevni ravni, uspešnejša pred tistimi, ki delo opravljajo brez tega orodja? Bodo razlike med podjetji postale tako še večje? Da bi zagotovili enakost, moramo UI obravnavati in uporabljati kot skupno dobro;
  • diskriminacija  in pristranskosti – UI se namreč uči na informacijah, ki jih pridobi iz baz podatkov. In kaj se zgodi, če te baze vsebujejo pristranosti, stereotipe, ki so močno zakoreninjeni v naši družbi? Prav imate – pristranske vsebine in zaključke, ki lahko še dodatno krepijo naša prepričanja, morda do manjšin, prav zaradi razširjenih stereotipov;
  • skrb za zasebnost – V kolikšni meri in na kakšen način UI upravlja z našimi podatki;
  • odgovornost – Ali s tem, ko postaja UI vse bolj avtonomna, je odgovornost pripisana njej ali pa s(m)o odgovorni, kot že omenjeno, uporabniki, razvijalci programov kdo izmed drugih deležnikov? Kdo pa je odgovoren, ko se pri sprejemanju odločitev (v organizaciji) obrnemo na UI in so posledice odločitve negativne;
  • avtorske pravice – Vprašati se moramo, kdo je avtor besedil in slik, ki jih ustvari UI, in če z uporabo generiranih izdelkov kršimo avtorske pravice.

Kako torej zagotoviti zaupanja vredno umetno inteligenco?

V Etičnih smernicah je navedenih sedem medsebojno povezanih zahtev, s katerimi lahko zagotovimo zaupanja vredno UI (tj. zakonita, etična in robustna), in sicer:

  • odgovornost – zmanjševanje negativnih vplivov in poročanje o njih;
  • človekovo delovanje in nadzor;
  • tehnična robustnost in varnost – odpornost proti napadom in varnost, točnost, zanesljivost in ponovljivost;
  • zasebnost in upravljanje podatkov – spoštovanje zasebnosti, kakovost, celovitost podatkov in dostop do njih;
  • preglednost – sledljivost, razložljivost podatkov, obveščanje o napakah;
  • raznolikost, nediskriminacija in pravičnost – preprečevanje nepoštene pristranskosti, dostopnost, univerzalna zasnova, sodelovanje deležnikov, ki sodelujejo pri razvoju UI;
  • družbena in okoljska blaginja – npr. trajnost, prijaznost okolju, družbeni vpliv, demokracija.

Poleg tega je pomembno, da je UI naučena na preverjenih in odprtih podatkovnih bazah, ki sledijo. Več o smernicah pa na strani Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Popotnica za naprej

Seveda pa je ob razvoju in večanju moči UI to le peščica (etičnih) vidikov. Ob morebitni uporabi moramo biti ozaveščeni o tveganjih napačne rabe tega orodja in stremeti k stalnemu izobraževanju, poučevanju, evalviranju – ob tem pa seveda ostati kritični. Prav tako smo mi tisti, ki dopuščamo UI uveljavljati svojo moč, orodje uporabljamo in razvijamo. Venomer moramo zasedati in si prizadevati za etično držo in delovati v smeri, da bo tudi UI posedovala k človeku usmerjen pristop.


O umetni inteligenci smo že pisali. Preberite si še kakšen prispevek.


O avtorici: Lina Buršič je magistrska študentka psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Vodijo jo predvsem neizmerno veselje do dela z otroki in mladimi, radovednost ter želja pomagati in biti v oporo ljudem okoli sebe. Poleg raznovrstnih strokovnih izzivov pa rada sprejme tudi kakšen plezalni izziv.


Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.