psihologijadela COVID-19,Delo na daljavo,Delo od doma,Delo-družina,delovna zavzetost,duševno zdravje,magistrska naloga,odklop od dela,prosti čas,Psihologija dela

Ali znate postaviti mejo? Uporaba segmentacijskih strategij pri delu na domu

V času pandemije COVID-19 je delo od doma doživelo “boom”. V letu 2021 je od doma delalo kar 22 % zaposlenih v članicah EU. Kljub koncu pandemije in opustitvi koronskih omejitev je delo od doma, četudi le občasno, ostala stalnica za številne zaposlene. Čeprav ljudje, ko slišijo delo od doma najverjetneje najprej pomislijo “Super, ne bo mi treba zgodaj vstati!” ali pa “Končno se bom izognil popoldanski konici!”, vse ni tako rožnato. Z delom od doma izgine tudi fizična meja med delom in domom, kar ima lahko negativne posledice za različne vidike življenja zaposlenega. Pa lahko glede tega brisanja meja kaj storimo?

Avtor: Matic Matjašič

Segmentacijske strategije so strategije postavljanja meja, s katerimi zaposleni skušajo začrtati jasno mejo med delom in domom. Glavna naloga tovrstnih strategij je torej, da znova vzpostavijo zabrisane meje med delom in domom, kar lahko potencialno vodi do številnih pozitivnih rezultatov; od zmanjšanja motenj do izboljšanja pogojev za okrevanje po delu, ki je ključno za ohranjanje zdravja zaposlenih, njihove zavzetosti in učinkovitosti. Strategije se delijo v štiri kategorije, ki pa jih zaposleni navadno ne uporabljajo izolirano. Če želimo doseči optimalno stopnjo segmentacije, je navadno ključnega pomena kombiniranje različnih strategij (Golden, 2021). Pa si poglejmo nekoliko bolj konkretno, o kakšnih strategijah pravzaprav teče beseda.

Vedenjske strategije

V kategorijo vedenjskih strategij sodijo izredno raznolike (in izvirne) uporabe vedenj za ločitev delovnega časa od preostanka dneva. Značilen primer vedenjske strategije je posnemanja pisarniške rutine, ko se zaposleni skušajo vesti, kar se da podobno, kot bi se vedli v pisarni (npr. preden se “priklopijo” oblečejo službena oblačila in se preoblečejo v domača, ko se “odklopijo”). S tem ustvarijo občutek odhoda in prihoda z dela (Allen idr., 2021). Z uporabo vedenjskih strategij lažje zavzamejo vlogo zaposlenega in se distancirajo od domače vloge, hkrati pa signalizirajo prehod v določeno vlogo še ostalim članom gospodinjstva (Shumate in Fulk, 2004). Zakaj je njihova uporaba smiselna? Ker se pozitivno povezujejo z različnim vidiki življenja zaposlenega, med drugim tudi z družinskim zadovoljstvom (Carlson idr., 2016).

Časovne strategije

Kategorija časovnih strategij zajema odločitve glede organizacije svojega delovnega in prostega časa z namenom zmanjšanja motenj (Kreiner idr., 2009). Tipični strategiji, ki spadata v sklop časovnih strategij, sta nadzor delovnega časa in namerni odklop. Pri prvi strategiji gre za to, da zaposleni prerazporeja svoj delovni in prosti čas tako, da kar se da zmanjša prekrivanje dela in doma (npr. določi natančen začetek in konec dela). Druga strategija pa v ospredje postavlja aktivno ustvarjanje pogojev, ki omogočajo odklop od dela npr. z utišanjem sporočil in klicev ali odstranitvijo delovnih pripomočkov z vidnega polja po koncu dela (Allen idr., 2021). Uporaba časovnih strategij ne le zaposlenemu, temveč tudi ostalim članom gospodinjstva pomaga pri razumevanju, v kateri vlogi, bodisi družinski bodisi službeni, se trenutno nahaja. Posledično se zaposleni lažje posveti delu oziroma domu, kar lahko prispeva k višji stopnji zadovoljstva (Carlson idr., 2016).

Fizične strategije

Slednje kategorije strategij se poslužujejo predvsem tisti, ki doma nimajo lastne pisarne, kamor bi se lahko med delom od doma umaknili. Ena izmed tipičnih fizičnih strategij je strategija upravljanja s predmeti, pri kateri zaposleni dom in delo razmeji z uporabo delovnih in ostalih pripomočkov. Izogiba se npr. nošenju delovnega računalnika v ostale dele doma in obratno za ne-delovne predmete. Podobna, vendar bolj vezana na prostor kot pripomočke, pa je strategija postavljanja fizičnih in psiholoških meja, kjer se zaposleni npr. izogiba delu za jedilno mizo, v postelji ali delu prostora, ki ga po delu uporablja v druge namene (Allen idr., 2021). Glavna značilnost fizičnih strategij je torej, da ločujejo delo in dom tako fizično kot metaforično.

Komunikacijske strategije

Tovrstne strategije običajno vključujejo pogovore s člani gospodinjstva (lahko tudi s sodelavci in nadrejenimi) in vzpostavitev protokolov glede poteka dela na domu. Če poenostavimo, gre za sporočanje meja (npr. kdaj jih lahko zmotijo) ostalim članom gospodinjstva in njihovo vzdrževanje. Najznačilnejši strategiji, ki sodita v to kategorijo, sta postavljanje pričakovanj, kjer zaposleni informira člane gospodinjstva, kdaj je na voljo, in soočanje s kršitelji, pri kateri opozori tiste, ki se postavljenih pravil ne držijo, da med delovnim časom niso na voljo za domača opravila (Allen idr., 2021). Gre za nekoliko bolj problematičen kategorijo strategij, saj neredko pri tistih, ki se morajo pravil držati, povzroča slabo voljo oziroma odpor, zaposlenemu, ki jih mora vzdrževati, pa stres (Carlson idr., 2016).

Je smiselno o teh strategijah izobraziti zaposlene, ki delajo od doma?

Na to vprašanje je edini pravilni odgovor: “Seveda!” Segmentacijske strategije se pozitivno povezujejo z zadovoljstvom z življenjem pri zaposlenih, ki delajo od doma. Le-to namreč pogosto vodi do počasnega pronicanja dela na ostala področja življenja zaposlenega, kar lahko z uporabo segmentacijskih strategij preprečimo (Aczel idr., 2021; Bočkova in Lajčin, 2021). Brandon idr. (2021) ugotavljajo, da se opravljanje dela izven delovnika povezuje z nižjim zadovoljstvom z življenjem. Poleg tega motnje, kot je denimo službeni klic izven dela, prekinejo trenutno aktivnost in vodijo v nezadovoljstvo s prekinjeno domeno (Hunter idr., 2019). Segmentacijske strategije, predvsem časovne strategije, rešujejo oba problema preko postavljanja jasnih meja, ki omejijo delo v določen časovni okvir in zmanjšujejo poseganje tega v ostala področja življenja.

Želite izvedeti več o uporabi segmentacijskih strategij, njihovih prednostih in slabostih ter kaj so o njihovi povezavi z zadovoljstvom z življenjem in psihološkim odklopom ugotovili v slovenski raziskavi? Potem spodnje magistrske naloge ne smete spregledati.

Uporaba segmentacijskih strategij pri delu na domuPrenos

Viri

  1. Aczel, B., Kovacs, M., van der Lippe, T. in Szaszi, B. (2021). Researchers working from home: benefits and challenges. PLOS ONE, 16(3). https://doi.org/10.1371/journal.pone.0249127
  2. Allen, T. D., Merlo, K., Lawrence, R. C., Slutsky, J. in Gray, C. E. (2021). Boundary management and work‐nonwork balance while working from home. Applied Psychology: An International Review, 70(1), 60–84. https://doi.org/10.1111/apps.12300
  3. Bočková, K. in Lajčin, D. (2021). Home office and its influence on employee motivation. Journal of Management and Marketing Review, 6(2), 94–109. https://doi.org/10.35609/jmmr.2021.6.2(1)
  4. Carlson, D. S., Ferguson, M. in Kacmar, K. M. (2016). Boundary management tactics: an examination of the alignment with preferences in the work and family domains. Journal of Behavioral and Applied Management, 16(2), 51–70.
  5. Golden, T. D. (2021). Telework and the navigation of work-home boundaries. Organizational Dynamics, 50(1). https://doi.org/10.1016/j.orgdyn.2020.100822
  6. Hunter, E. M., Clark, M. A. in Carlson, D. S. (2019). Violating work-family boundaries: reactions to interruptions at work and home. Journal of Management, 45(3), 1284– https://doi.org/10.1177/0149206317702221
  7. Kreiner, G. E., Hollensbe, E. C. in Sheep, M. L. (2009). Balancing borders and bridges: negotiating the work-home interface via boundary work tactics. Academy of Management Journal, 52(4), 704–730. https://doi.org/10.5465/AMJ.2009.43669916
  8. Shumate, M. in Fulk, J. (2004). Boundaries and role conflict when work and family are colocated: a communication network and symbolic interaction approach. Human Relations, 57(1), 55–74. https://doi.org/10.1177/0018726704042714

Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.