Med intelektualno svobodo in duševno stisko: duševno zdravje zaposlenih na UL

Ali delo na univerzi prinaša le intelektualno svobodo in osebno izpolnitev, ali pa tudi skrite obremenitve, ki vplivajo na duševno zdravje zaposlenih? Nedavna raziskava razkriva manj znano plat akademskega okolja, kjer se zaposleni pogosto soočajo s pritiskom, stresom in izzivi, ki lahko resno ogrozijo njihovo počutje. Kako jim lahko pomagamo ustvariti bolj zdravo delovno okolje?

Avtorica: Hana Svetin

Visokošolsko okolje mnogi dojemamo kot prostor svobodnih misli in intelektualnih presežkov, a za mnogimi zidovi univerz se skriva resničnost, ki je precej manj idealistična. Zaposleni na univerzah se pogosto spopadajo s stresom, pritiskom za dosežke in nenehnimi zahtevami, ki močno vplivajo na njihovo duševno zdravje. Magistrsko delo Hane Svetin z naslovom Duševno zdravje zaposlenih v visokošolskem izobraževanju in raziskovanju na Univerzi v Ljubljani je preučilo stanje duševnega zdravja med zaposlenimi na Univerzi v Ljubljani (UL) ter povezavo med delovnimi zahtevami, delovnimi viri in različnimi indikatorji slabega duševnega zdravja, kot so depresija, anksioznost in izgorelost.

Visoke stopnje depresije, anksioznosti in izgorelosti

Študija, izvedena na vzorcu 374 zaposlenih, je pokazala zaskrbljujoče rezultate: kar 34,8 % udeležencev poroča o simptomih depresije, 29,1 % o simptomih anksioznosti, 24,1 % pa o znakih izgorelosti. Pri tem so delovni viri, kot so avtonomija, podpora sodelavcev in nadrejenih ter kakovost odnosov, napovedovali nižjo raven duševnih težav, medtem ko so delovne zahteve, kot je visoka delovna obremenitev, napovedovale višjo raven duševnih težav.

Vpliv delovnih virov: podpora le delno ublaži zahteve

Ključna ugotovitev raziskave je, da delovni viri le delno ublažijo učinke delovnih zahtev na duševno zdravje, vendar moderacijska vloga delovnih virov ni bila statistično pomembna. Tako prekomerna delovna obremenitev in pomanjkanje podpore še vedno predstavljata velik dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju zaposlenih.

Nadaljnji ukrepi in raziskave

Delo na UL lahko pozitivno vpliva na duševno zdravje, kadar je zaposlenim omogočena zadostna podpora, avtonomija in občutek nadzora. V nasprotnem primeru pa nenehne visoke zahteve, tekmovalno okolje in neredko pomanjkanje povratnih informacij vodijo v psihološko stisko. Na tem mestu postaja jasno, kako pomembna je odgovornost delodajalcev, da ustvarijo podporno delovno okolje in zagotavljajo ukrepe za krepitev duševnega zdravja svojih zaposlenih.

Te ugotovitve so pomembne za snovanje strategij za izboljšanje delovnih pogojev v akademskem svetu in za vzpostavljanje preventivnih programov, ki bi lahko pripomogli k zmanjšanju psihosocialnih tveganj na delovnem mestu. Tako bi se lahko dolgoročno zmanjšala prisotnost duševnih težav med zaposlenimi ter izboljšala kakovost njihovega profesionalnega in osebnega življenja.

Želite izvedeti več o poteku raziskave in njenih odkritjih? Na kakšne načine lahko zaposlenim še pomagamo pri njihovih stiskah? Takšne informacije in še veliko več lahko najdete v spodnji magistrski nalogi!

Duševno zdravje zaposlenih v visokošolskem izobraževanju in raziskovanju na Univerzi v Ljubljani Prenos

Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.