Stres, izgorelost in druge duševne stiske so vsakdanja realnost številnih zaposlenih. Medtem ko je strokovna psihološka pomoč ključna, pogosto ni hitro dostopna ali pa je obremenjena s stigmo. Kolegialna podpora kot oblika psihosocialne pomoči ponuja dragoceno rešitev, kjer izkušeni sodelavci pomagajo svojim kolegom in s tem prispevajo k izboljšanju duševnega zdravja na delovnem mestu. Kakšni so učinki te metode in kako jo lahko uspešno uvedemo?
Avtorica: Ema Bohanec
Duševno zdravje zaposlenih je danes eno ključnih področij, ki vpliva na uspešnost organizacij. Kljub naraščajoči ozaveščenosti pa številni posamezniki še vedno odlašajo s iskanjem strokovne pomoči zaradi občutka sramu ali pomanjkanja dostopnosti. Kolegialna podpora, ki temelji na odnosih med sodelavci, ponuja inovativen pristop k spodbujanju duševnega zdravja, zmanjševanju stigme ter gradnji bolj povezanih in opolnomočenih delovnih okolij.
Kaj je kolegialna podpora?
Kolegialna podpora (angl. peer support) je metoda, pri kateri sodelavci nudijo psihosocialno pomoč svojim kolegom, ki se soočajo z duševnimi stiskami, kot so stres, izgorelost, tesnoba in travmatične izkušnje. Gre za nizkopražno intervencijo, kjer so sodelavci podporniki posebej usposobljeni za aktivno poslušanje, nudenje čustvene opore ter prepoznavanje znakov stisk. Ta pristop temelji na enakovrednem odnosu in vzajemnem razumevanju, kar omogoča krepitev zaupanja in boljšo povezanost med zaposlenimi (Lavrič in Štirn, 2016).
Prednosti in izzivi uvajanja metode v organizacijah
Prednosti kolegialne podpore vključujejo zmanjšanje stigme duševnih stisk, izboljšanje psihološkega počutja zaposlenih in krepitev medosebnih odnosov. Programi, kot je zaupništvo, so se v Sloveniji že uspešno uveljavili v poklicih, kjer zaposleni doživljajo visoko stopnjo stresa, npr. pri gasilcih in reševalcih. Kljub temu uvajanje te metode prinaša tudi izzive, kot so nejasno opredeljene vloge sodelavcev podpornikov, pomanjkanje usposabljanja in supervizije ter potreba po podpori vodstva (Lavrič in Štirn, 2016; Mikolajczak-Degrauwe idr., 2023).
Praktični primeri in uporabnost
Kolegialna podpora se uporablja v številnih situacijah, od kriznih intervencij po travmatičnih dogodkih do preventivnih ukrepov za preprečevanje izgorelosti. Na primer, v okviru sistema zaščite in reševanja v Sloveniji reševalci pogosto izvajajo razbremenilne pogovore po stresnih intervencijah. Ključ do uspeha teh programov je ustrezno usposabljanje sodelavcev podpornikov, ki vključuje prepoznavanje znakov stisk, etične standarde in sposobnost usmerjanja k strokovni pomoči, kadar je to potrebno (Lavrič in Štirn, 2016).
Kolegialna podpora je bila tudi ena izmed osrednjih tem Kadrovskega zajtrka, ki je potekal v četrtek, 9. januarja.
Kolegialna podpora je tako dragocen pripomoček za izboljšanje organizacijske klime in duševnega zdravja zaposlenih. Da bi ta metoda dosegla svoj polni potencial, je nujna strukturna podpora, jasna opredelitev vlog ter kontinuirana supervizija.
Vas zanima več? Ne spreglejte spodnje seminarske naloge.
Reference
- Lavrič, A., & Štirn, M. (2016). Psihosocialna pomoč po nesrečah in drugih kriznih dogodkih: priročnik za vsakdanjo rabo. Uprava RS za zaščito in reševanje.
- Mikolajczak-Degrauwe, K., Slimmen, S. R., Gillissen, D., De Bil, P., Bosmans, V., Keemink, C., Meyvis, I., & Kuipers, Y. J. (2023). Strengths, weaknesses, opportunities and threats of peer support among disadvantaged groups: A rapid scoping review. International Journal of Nursing Sciences, 10(4), 587–601. https://doi.org/10.1016/j.ijnss.2023.09.002
Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.
Vaši podatki bodo obdelani v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov (GDPR).
PSIHOLOGIJA DELA 