Zakaj je nekaj tako naravnega, kot je menstruacija, še vedno ovito v stigmo? Menstrualni dopust ni le vprašanje odsotnosti z dela, temveč priložnost za večjo enakost, razumevanje in odpravljanje tišine na delovnem mestu.

---

Avtorica: Špela Možgan Nose

Menstrualni dopust predstavlja ureditev na delovnem mestu, ki omogoča osebam z menstruacijo, da koristijo plačan ali neplačan dopust zaradi bolečin in drugih simptomov povezanih z menstruacijo (Furlano, 2024). Menim, da je po več stoletjih osredotočenosti na moško zdravje, delovanje, produktivnost in učinkovitost (Gramenzi, 2019) čas, da se osredotočimo tudi na del populacije, ki je bil do zdaj deležen manj znanstvenega zanimanja in bil v razpravah o delovnih pogojih pogosto spregledan. 

Kljub temu, da je menstruacija nekaj povsem naravnega, je v družbi še vedno pogosto obdana s stigmo in sramom.

Izzivi in priložnosti menstrualnega dopusta na področju psihologije dela in organizacije

Kljub temu, da je menstruacija nekaj povsem naravnega, je v družbi še vedno pogosto obdana s stigmo in sramom. Spremembe na področju menstruacije ne morejo same po sebi odpraviti stigmatizacije, lahko pa postopoma vplivajo na spremembe družbenih norm in prek njih na zmanjšano stigmatizacijo (Olson idr., 2022). Stigmatizacija menstruacije pa lahko pomembno vpliva na povišan prezentizem, saj se posamezniki lahko počutijo prisiljene, da hodijo v službo, kar lahko vpliva na njihovo slabšo učinkovitost na delovnem mestu (Sree, 2025). Schoep idr. (2019) navajajo, da 80,7 % žensk kljub motečim menstrualnim simptomom, ki vplivajo na zmanjšano produktivnost, hodi v službo. Letno tako na račun zmanjšane produktivnosti izgubijo povprečno skoraj 9 dni, hkrati pa kar 67,7 % žensk izraža željo po večji fleksibilnosti nalog in urnika med menstruacijo (Schoep idr., 2019). Na podlagi tega vidimo, da se se vprašanje menstrualnega dopusta ne dotika samo izostanka od dela oz. manj učinkovitega dela, temveč naslavlja tudi vprašanje stigme, na katero se morajo osredotočiti tako podjetja kot države.

Po drugi strani pa lahko področje psihologije dela in organizacije pričakuje, da bo ta tematika kmalu zopet v ospredju, saj se je po navedbah Spark (2024) Španija v preteklosti že večkrat izkazala kot ena izmed pionirk na področju ženskih reproduktivnih pravic, zato lahko pričakujemo, da se bo ideja o menstrualnem dopustu, s špansko uvedbo, razširila tudi v druge evropske države in podjetja.

Primeri menstrualnega dopusta v praksi

Februarja 2023 je Španija s spremembo zakona o spolnem in reproduktivnem zdravju ter splavu postala prva evropska država, ki je uvedla menstrualni dopust (Industrial Relations and Labour Law, 2023). Novi zakon določa, da bodo delodajalci morali zaposlenim odobriti menstrualni dopust, če jim ga bodo odobrili zdravniki. Dopust jim lahko predpišejo vsako leto znova. Nadomestilo plače je krito iz socialnega zavarovanja v višini 75 % zajamčene plače od prvega dne dopusta (Garcia-Aguilera, 2023).

Čeprav se v teoriji sliši zakon idealen, pa v praksi ni tako. Zakon načeloma predpostavlja, da so do menstrualnega dopusta upravičene osebe pri katerih je bila predhodno ugotovljena patologija, ki povzroča boleče menstruacije, vendar pa zakon ne vsebuje jasnih navodil za zdravstvene delavce, ki naj bi določali upravičenost do menstrualnega dopusta (Nadworny, 2023).

Približno eno leto po implementaciji zakona je bila povprečna dolžina menstrualnega dopusta 3,03 dni, dnevno pa ga povprečno koristi 4,75 ljudi. Iz podatkov je tako razvidno, da ni prišlo do množičnega koriščenja menstrualnega dopusta, kar je dobra informacija za vse, ki so se bali da bo nova plačana oblika odsotnosti zlorabljena (Kassam, 2024). 

Iz španskega primera uvedbe menstrualnega dopusta se lahko naučimo, da omogočanje zdravstvene ugodnosti delavcem ne bo nujno vodilo v njeno zlorabo. Po drugi strani pa njihov primer jasno nakazuje na možnosti izboljšav na katere bi morala pomisliti podjetja in države pred lastno uvedbo menstrualnega dopusta. Španski zakon omogoča menstrualni dopust le osebam, ki imajo diagnosticirane različne patologije (npr. sekundarna dismenoreja kot posledica endometrioze), kar pa izloči vse preostale osebe, ki trpijo za bolečimi menstruacijami in simptomi, ki spremljajo mesečne krvavitve in tako npr. ne naslavlja širše problematike prezentizma do katerega prihaja zaradi prisotnosti na delovnem mestu kljub bolečim menstruacijam. Po drugi strani zakon tudi ne naslavlja, kako naj podjetja usklajujejo obremenitve na delovnem mestu, ki nastanejo zaradi odsotnosti zaposlenih, kar lahko vodi v preobremenjenost zaposlenih, ki nimajo menstruacije ali pa ne morejo koristiti menstrualnega dopusta. Za konec pa se nam pojavi tudi vprašanje o sami učinkovitosti španskega menstrualnega dopusta, saj pri 49 153 849 prebivalcih (Instituto Nacional de Estadística, 2025) menstrualni dopust koristi manj, kot 5 ljudi dnevno, na kar je smiselno pomisliti preden se menstrualni dopust uvaja tudi v drugih evropskih državah in podjetjih.

Iz španskega primera uvedbe menstrualnega dopusta se lahko naučimo, da omogočanje zdravstvene ugodnosti delavcem ne bo nujno vodilo v njeno zlorabo.

Zakaj menstrualni dopust ostaja neizkoriščen?

Ob pregledu španskih rezultatov se lahko hitro vprašamo, kaj je šlo narobe pri vpeljavi menstrualnega dopusta. V nadaljevanju se bomo osredotočili na nekaj psiholoških aspektov, ki so lahko vplivali na njegovo nizko koriščenje. Eden izmed njih je tveganje, da menstrualni dopust lahko okrepi negativne stereotipe o (ne)zmožnosti žensk na delovnem mestu (Angel idr., 2025). Poleg tega lahko tudi utrjuje stališče, da so ženske manj primerna in zaželjena izbira za zasedanje višjih položajev (West, 2023) in krepi neenakost med spoloma tako, da ohranja stereotipno prepričanja o ženskah kot šibkejših ali manj zanesljivih delavkah (King, 2021). West (2023) meni, da naj bi bila menstruacija zasebna tema, zato njeno omenjanje na delovnem mestu lahko krši kulturne norme, kar lahko vodi v stigmatizacijo in diskriminacijo s strani zaposlenih. Menstrualni dopust lahko ohranja tudi (hetero)seksistična prepričanja in stališča, kar povečuje stigmatizacijo (Furlano, 2024). Vse to so razlogi, ki lahko poleg ostalih birokratskih vzrokov vplivajo na nekoriščenje menstrualnega dopusta tudi v okoljih, kjer je ta že formalno uzakonjen.

Zaključek

Menstrualni dopust je v teoriji dobra ideja, ki predstavlja pomemben korak k inkluzivnosti in razumevanju raznolikih telesnih izkušenj s katerimi se soočajo osebe, ki menstruirajo, na delovnem mestu. V praksi pa se kažejo številni izzivi (npr. pomanjkanje jasnih smernic, tveganja utrjevanja spolnih stereotipov, stigmatizacija). Primer Španije tako razkriva, da samo zakonodajne spremembe ne zadostujejo ampak, da je za učinkovito implementacijo menstrualnega dopusta potreben celosten pristop, ki bo vključeval tudi izobraževanje, zmanjševanje stigme ter podporo tako zaposlenim kot tudi delodajalcem.

---

Literatura

---

O avtorici: Sem Špela Možgan Nose, biopsihologinja, terapevtka medicinske hipnoze in raziskovalka po duši in srcu. V prostem času tudi strastna preizkuševalka sladoleda in ljubiteljica čaja. Moje raziskovalno zanimanje zajema predvsem področje psihologije spolnega in reproduktivnega zdravja, ki ga povezujem tudi z drugimi področji kot je na primer psihologija dela in organizacije.

---

Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.