Piše: Eva Boštjančič

To je vprašanje, s katerim sem se v karieri srečala že mnogokrat. Enoznačnega ter kratkega odgovora delodajalcu nisem ponudila nikoli, ker je vloga, ki jo lahko opravlja psiholog na področju organizacijske in kadrovske psihologije večplastna, saj jo lahko opišemo le z naštevanjem različnih ter številnih delovnih nalog. Odgovornost vsakega psihologa, ki deluje na katerem koli področju psihološke stroke, pa je, da deluje etično ter v skladu z načeli naše stroke.

Na delovnem mestu Vodje projektov sem se zaposlila še pred zaključkom študija, saj Adecco spodbuja zaposlovanje mladih in tudi v nas išče dodano vrednost. Kot vodja projektov sem aktivna na področju selekcije kadra ter psihološkega testiranja. Študij psihologije me je obogatil s širokim znanjem, ki ga je potrebno stalno razvijati, predvsem pa z načinom razmišljanja, ki gre izven okvirjev, kar je v današnjem gospodarstvu več kot dobrodošlo. Menim, da sta mi ravno širok način razmišljanja in poglobljeno strokovno znanje olajšala začetne korake v Adeccu, saj tako uspešneje premagujem raznolike in številne izzive, ki se pri mojem delu pojavljajo. 

Ana Furlani, vodja projektov v Adeccu, zaposlena leto in pol

Tisti, ki ste že delali ali sodelovali s kolegom ali kolegico psihologom, veste o čem pišem. Drugače pa je, ko v delovno organizacijo pride psiholog začetnik, ki mora svojo dodano vrednost še pokazati. Prav gotovo je to oseba, ki je v življenju dokazala, da je sposobna, delovna in organizirana, saj se drugače ne bi mogla vpisati na študij psihologije (na Univerzi v Ljubljani že vrsto let želje dijakov za več kot 100% presegajo število odprtih študijskih mest) ter ga tudi zaključiti, ker je delo na Oddelku za psihologijo zelo strukturirano, analitično, hkrati pa od študentov zahteva tako visoko stopnjo prisotnosti na seminarjih in vajah, kot tudi redno delo, ki ga študenti dokazujejo s sprotnim oddajanjem poročil o vajah, seminarjih, vmesnih preverjanjih znanja.

“Ko sem stopila v poslovno okolje, se mi je sprva zdelo, da ne vem in ne znam nič. Način dela in razmišljanja je popolnoma drugačen, kot v obdobju študija. Kmalu pa me je hiter tempo spodbudil k iznajdljivosti in povečal moje samozaupanje. Teoretična znanja, ki sem jih pridobila med študijem, sedaj dobivajo popolnoma drug smisel in mi dajejo konkurenčno prednost pred kolegi z drugačno izobrazbo. Psihološka izobrazba je po mojih izkušnjah odličen temelj za vstop v vsa poslovna okolja. Naša odgovornost pa je, da tekom kariere nenehno povečujemo svojo kompetentnost, ostajamo lačni novih znanj, izkoristimo svoje prednosti in prevzamemo odgovornost za svojo osebni in strokovni razvoj.” 

Lara Delić, HR strokovnjak na Profiles International Slovenia, zaposlena eno leto in pol

Kaj lahko naredi mlad psiholog, ko se prvič znajde v organizacijskem okolju? Vrsto stvari, kar pa ne pomeni, da vse aktivnosti izvaja hkrati in nikakor ne vseh že prvi dan, ker je potrebno z delodajalcem zgraditi zaupanje, kar pa je dolgotrajen proces, v katerega sta vedno vključeni najmanj dve strani – mladi psiholog in njegov vodja. Psiholog začetnik lahko pridobljena znanja in študentske delovne izkušnje zaokroži ter prenese v novo delovno okolje na več ravneh:

• nadgrajuje svoje komunikacijske sposobnosti ter pridobiva nove izkušnje na kadrovskem področju;
• usmerjen je k analiziranju ter ugotavljanju organizacijske učinkovitosti kot tudi učinkovitosti posameznika;
• na osnovi organizacijskih potreb oblikuje nova orodja – psihološke teste in vprašalnike ter nove metode dela in izobraževanja;
• spoznava dnevno poslovanje ter zakonitosti, procese, postopke dela ter zahteve strank (to so lahko tako zaposleni kot zunanje stranke) v določeni organizaciji;
• vlogo ter vsebine psihologije dela (gre za področja psihologije dela, kadrovske psihologije, organizacijske psihologije, ergonomije) proaktivno prenaša na zaposlene, stranke kot tudi na širšo javnost;
• se drugim predstavlja kot organizacijski psiholog;
• svoje znanje uporablja na različnih ravneh poslovnega okolja;
• nenehno spremlja nova svetovna spoznanja (tako raziskave kot prakso) ter smernice za delo na področju psihologije dela;
• prevzame odgovornost za nadgrajevanje znanja ter lasten strokovni razvoj;
• je aktiven na strokovnem področju tako, da izpopolnjuje svoje znanje, ga deli z drugimi ter objavlja ali javno predstavlja rezultate svojega organizacijskega dela;
• povezuje psihološko delo s poslovnimi rezultati organizacije ter
• gradi most med teorijo in prakso tako, da znanstvena spoznanja vnaša v praktično delo ter da izkušnje iz prakse ovrednoti z učinkovitimi znanstvenimi metodami.

“Delo organizacijskega psihologa je zelo kreativno in dinamično. Znanje in izkušnje, ki jih pridobiš na fakulteti in skozi mnoge projekte, ki jih zagnani in aktivni psihologi pridobijo tekom študentskih let, so odlično izhodišče za delo na najrazličnejših področjih. Moje največje zadovoljstvo je, ko poslovni partner spozna, kako učinkovita je uporabna psihologija. Zato je ključ do uspeha izgradnja zaupanja z naročniki, ki pa vedno prinaša nove kvalitete – od poslovne uspešnosti, do večje zavzetosti in zadovoljstva pri delu.”

Jan Kovačič, svetovalec in vodja projektov v Taktiki plus, 2 leti na PDO področju

Pozabiti pa ne smemo niti na delovno zavzetost in proaktivnost niti na sprejemanje odgovornosti za svoja dejanja, ki jih delodajalci zelo cenijo. Ja, biti organizacijski psiholog je lahko psihologu začetniku velik strokovni in osebnostni izziv, saj je danes delo v poslovnem okolju zelo dinamično, pogosto multikulturno in multidisciplinarno ter, kar je morda za mlade ljudi še posebej pomembno, tudi ustrezno motivirajoče (tako v obliki denarnih kot nedenarnih nagrad).

 “V podjetju Atlantic Grupa sem najprej začela delati kot študentka in že skozi študentsko delo sem, sicer še ne samostojno, spoznala določene aspekte organizacijske psihologije. Kar nekaj stvari, s katerimi sem se srečala v prvem letu, sem v teoriji spoznala tudi že na fakulteti. Vseeno pa je delo organizacijskega psihologa tako široko področje, ki se ga nikoli dejansko ne moreš naučiti – spreminjajo se zakoni, dobre prakse, trendi. In temu se je potrebno prilagoditi. Kasneje sem se v Atlantic Grupi tudi zaposlila in s tem prevzela tudi odgovornosti, ki jih imaš kot organizacijski psiholog. Začela sem se ukvarjati predvsem s selekcijo kadrov, ki je delikaten proces od začetka, ko se kandidati prijavijo na razpisano delovno mesto, pa vse do konca, ko izbereš najustreznejšega kandidata. Najpomembnejša stvar, ki sem se jo naučila v teh letih pri svojem delu je transparentnost – da delujem transparentno do vseh kandidatov, podjetja pa tudi do svoje stroke.” 

Urška Stanovnik, Atlantic Grupa, zaposlena 3 leta