»Bodi močen!« »Ne kaži čustev!« »Ne bodi ranljiv!« Stereotipna prepričanja o moškosti vodijo v ignoriranje potreb po duševnem zdravju naših policistov, kar ni nevarno le za njih in njihovo blagostanje, temveč vpliva tudi na varnost vseh nas okoli njih.

---

Avtorica: Pia Lapanja

Mačizem v policiji

Moški morajo biti močni, vodilni, tekmovalni in ne smejo kazati čustev. Ta stereotipna prepričanja moškosti se med procesom socializacije ponotranjijo, posledično pa se moški obnašajo ter svoje misli in občutke izražajo v skladu z njimi in svojo moško vlogo. Kljub spreminjajočim se odnosom do moškosti in ženskosti, pa so moške vloge še vedno pod močnim vplivom stereotipov, saj hegemonična moškost služi kot standard za vse moške.

Slednje je še posebej prisotno v policijskem svetu, saj policijska kultura temelji na šestih komponentah: zakonu, birokratskem nadzoru, varnosti, mačizmu, kompetencah in morali. Vedenje povezano s hegemonično moškostjo tako velja kot ustrezen način opravljanja poklicne vloge policista in izpolnjevanja njenih zahtev. Konformnost tradicionalnim moškim vlogam in stereotipom lahko nekaterim predstavlja blažilnik pred stresom, drugim pa stres povečuje, saj se bojijo pokazati svoja čustva in govoriti o težavah, s katerimi se soočajo, ker jih je strah, da jih bodo imeli njihovi sodelavci in nadrejeni za šibke.

Psihološka stiska

Zaposleni v policiji so zaradi svoje narave dela vsakodnevno izpostavljeni grozovitim prizorom in zgodbam, ki vodijo v večje doživljanje psihološkega stresa. Zaradi vsakodnevnega psihološkega stresa, izpostavljenosti travmatskim dogodkom ter izmenskega oziroma nočnega dela so nagnjeni k večjemu tveganju za pojav depresije, anksioznosti, samomorilnih misli, posttravmatske stresne motnje ali zlorabe substanc. 

Moški so v splošnem v večji meri nagnjeni k samomorom kot ženske. V Evropi je namreč pri moških štirikrat večja verjetnost, da bodo storili samomor kot pri ženskah, medtem ko je pri moških, ki opravljajo stereotipno moška dela, na primer v uniformiranih službah, ta verjetnost še toliko višja. Kar 23% policistov namreč poroča, da ima samomorilne misli, vendar se domneva, da so te številke podcenjene. 

Poleg kroničnega stresa pa na mentalno zdravje policistov in policistk vpliva tudi preplet družinskega življenja in občutki izolacije. Izmene, nočno delo in dežurstva otežujejo usklajevanje dela in domačega življenja. Slednje je še posebej težko, če imajo doma zakonca in/ali otroke. Pomemben dejavnik pa je tudi izolacija, saj se policisti pogosto počutijo izolirane od drugih posameznikov skupnosti, kljub temu da z njimi preživijo ogromno časa. To je pogosto posledica ohranjanja podobe moškosti, ki jim preprečuje, da bi svoje občutke delili med seboj in se ob doživljanju le-teh počutijo osamljene.

Stanje v Sloveniji

V Sloveniji je tema duševnega zdravja in iskanja pomoči za bolečino in stisko, ki ni fizičnega značaja, še vedno stigmatizirana. Kljub pretegam strokovnjakov, ki delujejo na različnih področjih mentalnega zdravja, da bi se vzpostavil širši dialog o psihosocialni pomoči, v mnogih Slovencih in Slovenkah še vedno vztraja prepričanje, da je to le za »nore« ali »šibke« posameznike. Mačizem, ki je še kako prisoten v našem okolju, je vsekakor eden izmed glavnih krivcev za ohranjanje tega prepričanja. Če je torej v splošni populaciji zaslediti toliko stigme in stereotipov, ni nič presenetljivo, da je to še toliko bolj prisotno v policijskih krogih, ki veljajo za zelo maskulin poklic (v Sloveniji deluje 73% policistov, 27% policistk).

Mačizem povečuje psihološko stisko

Neučinkovite strategije spoprijemanja s stresom in strategije izogibanja iskanja pomoči za duševno zdravje povečujejo stisko naših policistov. Ti se v tišini borijo s svojimi demoni in se, kot posledica mačizma v policijskih vrstah, bojijo pokazati svojo ranljivost in prositi za pomoč. Čeprav ravno psihološka pomoč nudi okolje, kjer ni potrebno zatirati obremenjujoča čustva in misli. Ignoriranje potreb po duševnem zdravju ni nevarno samo za zdravje policistov, ampak tudi za vse nas okoli njih. Poklic policista namreč od posameznika zahteva bister in zdrav razum, nasprotno pa pretirane obremenitve, stres in čustvene težave ogrožajo prav vsakega izmed nas, posebej pa ogrožajo življenja naših možeh v modrem. Prav zato je pomembno, da se policisti zavedajo posledic, ki jih prinese načeto duševno zdravje, in se otresejo stereotipov o moškosti, da bodo lahko učinkoviteje in varneje opravljali svoje naloge. 

Mačizem ni le problem policistov temveč je problem celotne družbe, zato moramo kot celotna družba pristopiti k odpravljanju tega problema in poskrbeti za dobrobit vseh nas. Prav tako to ni problem le moške populacije, temveč se moramo vprašati tudi, do kolikšne mere ta pretirana moškost vpliva na policistke, ki so vsakodnevno vpete v maskulizirano okolje policije ter na vse ženske, ki so del maskulizirane družbe.

Literatura

Help Our Heroes. (n.d.). The Impact of Mental Illness on Police Officers. https://helpforourheroes.com/the-impact-of-mental-illness-on-police-officers/

Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. (n.d.). Število zaposlenih v Policiji. https://www.policija.si/o-slovenski-policiji/statistika/zaposleni-v-policiji

Sitko-Dominik, M.M. in Jakubowski, T.D. (2022). Traditional Male Role Norms, Social Support, and Symptoms of Post-traumatic Stress Disorder Among Male Polish Police Officers. J Police Crim Psych 37, 392–406. https://doi.org/10.1007/s11896-021-09438-x

O avtorici

Sem diplomantka psihosocialne pomoči in študentka magistrskega študija psihologije. Na področju psihologije me najbolj zanimajo klinična psihologija, psihoterapija ter delo s policijo in sodstvom. Prosti čas najraje preživljam v krogu prijateljev, s katerimi se radi podamo na dnevne izlete ali uživamo v večeru družabnih iger.