Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja – Intervju s Tanjo Pristovnik, specialistko klinične psihologije.

Z usklajevanjem zasebnega in poklicnega življenja se srečujejo vsi zaposleni. Cilj usklajevanja je ohranjati ravnovesje med različnimi vidiki svojega življenja, torej imeti dovolj časa, da opravimo vse zadolžitve na različnih področjih ter da imamo občutek, da so stvari pod našim nadzorom. Ustrezno ravnovesje se tekom našega življenja in kariernega razvoja spreminja, prav tako pa imajo različne osebe različne predstave o tem, kaj pomeni imeti usklajeno kariero in zasebnost, zato ne moremo govoriti o pravilnem usklajevanju različnih področji našega življenja. Zaradi vse večje dostopnosti zaposlenih izven delovnega časa, dela od doma ter fleksibilnih delovnikov se hkrati vse več pojavljajo tudi težave z usklajevanjem zasebnega in poklicnega življenja. O vplivih nekaterih dejavnikov na usklajevanje ter posledicah neravnovesja smo govorili s Tanjo Pristovnik, klinično psihologinjo, zaposleno na Kliniki za pediatrijo v okviru UKC Maribor. Prav tako pa je z nami delila osebno izkušnjo o njenem spoprijemanju z usklajevanjem vseh obveznosti na poklicnem in zasebnem področju.

Avtorica: Alja Golob

Kateri so pomembni dejavniki, ki vplivajo na to, kako uspešno usklajujemo kariero in zasebno življenje?

Eden izmed najbolj bistvenih dejavnikov so naše prioritete in vrednote. Pomembno je, da imamo postavljeno shemo o tem, kaj nam je pomembno in kaj manj. Prav tako so pomembne oz. ključne naše sposobnosti načrtovanja, torej kako dobro se znamo organizirati. Seveda pa so poleg tega pomembne še druge stvari, in sicer koliko imamo širše podpore v družini, koliko se lahko zanesemo na koga drugega, ali imamo razumevajoče delovno okolje, da si lahko delovne obveznosti malo prilagodimo našim potrebam v družini in obratno.

Se vam zdi, da so težave z usklajevanjem zasebnosti in dela vse bolj pogoste?

Da. Na primer jaz imam sama tri otroke in skušam hkrati biti zelo aktivna v službi, torej na delovnem področju. Vse to je težko usklajevati, saj gre za res veliko obveznosti. Tako v domačem okolju, kjer je vedno več obveznosti, kot v službi. Vedno več obveznosti si tudi sami nalagamo, tudi takšnih, ki nam jih ni potrebno narediti. Nekateri znajo za kakšno stvar reči ne in si čas organizirati tako, da jim je lažje. Včasih pa kdo skuša preveč dati od sebe tako doma kot tudi na delovnem področju.

Kakšne so posledice težav z usklajevanjem različnih vidikov življenja na duševno zdravje?

Prva posledica je, koliko smo lahko dejansko uspešni in na enem in na drugem področju ter ali imamo kvalitetne odnose. Če je nekdo veliko časa v službi, je seveda lahko posledica tega, da doma stvari niso najboljše urejene, da na primer otroci nimajo narejene domače naloge. Enako v službi, več kot imamo obveznosti doma težje usklajujemo to s službo. Še posebej veliko obveznosti je v povezavi z otroci, ki imajo med drugim različne preglede, vse od sistematskih pregledov do obravnav pri specialistih, kot je logoped ali razvojna ambulanta. V službi si seveda želijo, da si tam za polni čas, hkrati pa si doma želijo, da si prisoten za polni čas. Na duševno zdravje vpliva predvsem z vidika, da smo ves čas nezadovoljni, da se nam zdi, da ne dosežemo tistega, kar smo si zadali, ker smo si zadali prevelike cilje. Smo veliko časa napeti, anksiozni, razdražljivi in vse to lahko seveda vodi v »burn-out« oz. izgorelost.

So katere skupine posameznikov še posebej ranljive za duševne stiske zaradi težav z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja?

Da, tisti, ki so že prej imeli kakršnekoli težave v duševnem zdravju, so bolj ranljivi za ponovne duševne stiske, če imajo težave pri usklajevanju kariere in zasebnega življenja. Prav tako so bolj ranljivi posamezniki, ki so zaposleni izven javnega sistema, npr. v gospodarstvu, privatnih podjetjih. Njim je to dosti težje usklajevati kot nam, ki smo zaposleni v javnem sitemu, saj nam ne grozi, da nas bodo odpustili, če bomo imeli nekaj dni bolniške odsotnosti. Tisti zaposleni v privatnem sektorju pa so v tem smislu zelo na slabšem. Prav tako imajo lahko več težav osebe, ki jim ta služba predstavlja edino priložnost, ker vedo, da druge službe mogoče ne bodo dobili. Tako da ja, ranljivi so predvsem težje zaposljivi ljudje; ljudje, ki so imeli že v preteklosti duševne težave; ljudje, ki imajo malo podpore v družini ali slabe odnose v službi.

Kaj pa bi v primeru duševne stiske zaradi težav z usklajevanjem različnih obveznosti lahko naredili?

Pomoč lahko poiščemo znotraj socialne opore, in sicer da vključimo več drugih družinskih članov, ki nam lahko pomagajo pri usklajevanju, da bolj porazdelimo vloge znotraj družine, kaj kdo dela, kaj je od koga odgovornost. Druga možnost je, da sami poiščemo strokovno pomoč, pomoč terapevta, psihologa, beremo knjige za samopomoč ali se udeležimo delavnic s takšno tematiko, karkoli nam pač najbolj ustreza. Vsekakor pa je potrebno narediti dober načrt o tem, kaj bomo spremenili, da bodo stvari drugačne. Tudi znotraj naše stroke, torej med zdravniki, psihologi ali drugimi profili, naj osebe poiščejo strokovno pomoč. Včasih rečejo, da je kovačeva kobila vedno bosa. Tudi mi potrebujemo včasih nekoga od zunaj, da nam pomaga, da lahko od zunaj pogledamo na situacijo in na stvari. Včasih smo tako vpeti v to, da niti ne vidimo, da neke stvari delamo narobe, da ne zmoremo, ker si preveč zadamo.

Glede na to, da delate kot klinična psihologinja in je vaše delo precej čustveno naporno, kako vi usklajujete vaše zasebno življenje in kariero?

Jaz mislim, da mi trenutno gre usklajevanje kar dobro. So pa seveda prišli trenutki, ko sem si na obeh področjih zadala preveč in potem videla, da ne gre, ker si potem samo preveč obremenjen, zato tudi bolj napet in razdražljiv. Ko sem pri sebi to prepoznala sem začela nekatere obveznosti, ki niso nujne, črtati. Ni potrebno, da sodelujem v vseh projektih v službi, da imam pregled nad vsemi domačimi nalogami doma pri otrocih. Poskušam si predstavljati, da imam tri škatle. Ena škatla zajema vse zelo pomembne stvari, pri tistih vztrajam in tisto tudi vse naredim. Druga škatla zajema vse nepomembne stvari, to škatlo izključim. Tretja škatla pa zajema stvari, ki jih lahko naredim, lahko pa ne. Tako da si prioritete postavim glede na to, kaj moram res narediti, kaj sploh ni treba, kaj pa lahko naredim, če imam čas in voljo.

Se vam je zdelo, da ste mogoče tekom specializacije, ko ste bili še na kroženjih in ste se morali veliko učiti, imeli več težav s tem kot zdaj?

Niti ne, ker sem večji del specializacije naredila, ko še nisem imela otrok. Tako da sem imela bistveno več prostega časa. Ko sem prišla iz kroženja domov, sem imela čas za učenje in za vse. Tega zdaj nimam, tudi proti koncu specializacije, ko sem imela že vse tri otroke, tega več nisem imela. Ko pridem zdaj domov, lahko računam, da šele od devetih naprej nekaj naredim, pred tem ne morem narediti ničesar. Hkrati se mi je zdelo, da v času kroženja, nisem imela takega tempa dela, kot ga imam zdaj v službi, zato mi je bilo tudi iz tega vidika lažje. Sem bila bolj spočita ali pa sem kako stvar že v času kroženja naredila na delovnem mestu, kjer ni bilo toliko obveznosti. Zdaj tukaj na kliniki za pediatrijo pa je tako zelo premalo kadra, da so obremenitve toliko večje, da ne moreš narediti nič. Še domov nosimo službo, pišemo izvide doma, kar ni prav. Delo mora biti zastavljeno tako, da lahko v osmih urah brez lenarjenja opraviš svoje delovne obveznosti. Prav tako mi predstojnik in nadrejeni rečejo, da preveč vzamem, preveč si zastavim. Oni ne podpirajo tega, da si bi mi morali karkoli nositi domov, ampak mi sami rečemo: »Ja, še tega pacienta bom vzela, pa še tega,« zato potem pride do prevelike količine dela in nosimo delo domov.

Imate kakšen nasvet za vse, ki imajo težave z usklajevanjem zasebnega, družinskega in poklicnega življenja?

Moj nasvet je, da se poskušajo pogovoriti z nekom, ki ni vpet v to situacijo, mu vse razložiti, da jim morda nekdo iz drugega zornega kota pomaga videti, kje se stvari zatikajo, kaj bi lahko spremenil, kaj bi lahko naredil drugače. Vedno se da uskladiti, samo treba je videti, koliko obveznosti si nekdo naloži in katere vse stvari skuša usklajevati.

O avtorici: Sem Alja Golob, študentka prvega letnika magistrskega študija psihologije v Ljubljani. Svoj prosti čas najraje preživljam s knjigo ob toplem čaju, hkrati pa v dobri družbi odkrivam nove kotičke sveta.