Mobilni telefoni so nedvomno nepogrešljivi v sodobni družbi ter nam omogočajo, da smo ves čas na tekočem z dogajanjem okoli nas, med drugim tudi na delovnem mestu. Ali lahko v današnjem času sploh še živimo brez svojih pametnih telefonov? O tem lahko preberete v naslednjem prispevku…

---

Avtorica: Eva Boštjančič

Pred kratkim sem med sprehajanjem po tuji prestolnici doživela nekaj, kar se je verjetno vsaj enkrat zgodilo tudi vam. Med nakupovanjem sem ugotovila, da pri sebi nimam telefona. Takoj sem začutila nelagodje – kje sem ga pustila, ali sem ga izgubila? Občutki napetosti in tesnobe so se kopičili. Spraševala sem se, kako bom preživela brez svoje digitalne vezi. 

In včeraj, po celodnevnem delu, sem opazila, da je baterija mojega telefona skoraj prazna. Namesto da bi v miru zaključila z delom, sem tako rekoč sredi stavka, mrzlično začela spraševati kolege, kdo ima polnilec za moj telefon. Ta občutek nujnosti in nelagodja, ki ga je povzročila skoraj prazna baterija, me je spomnil na znake odvisnosti, ki jih občutim, ko mojega telefona ni na dosegu roke. 

Taki izkušnji nista izjemi. Verjetno se tudi vi kdaj znajdete v podobni situaciji, kajne?

Kaj je nomofobija?

Nomofobija, strah pred izgubo povezave z mobilnim telefonom, je vse bolj prisotna v naših delovnih okoljih. Ta anksioznost se lahko kaže kot strah, da bomo zamudili pomembne poslovne informacije ali komunikacijo. Zaznamuje jo impulzivna ali pretirana uporaba pametnih telefonov, nenehno preverjanje dohodnih sporočil in klicev ter občutek, da mora biti telefon vedno pri roki. Pogost simptom je rutinsko preverjanje telefona, celo med sestanki.

V Sloveniji imamo že preveden Vprašalnik nomofobije NMP-Q s 20 postavkami, s katerim lahko posameznik ali pa raziskovalec preveri, ali nekdo ima nomofobijo ali ne. Kot organizacijska psihologinja sem ta vprašalnik tudi sama izpolnila in ugotovila, da imam kar nekaj nomofobije. To odkritje zame ni bilo presenetljivo. Me je pa spodbudilo k nadaljnjemu raziskovanju in razmišljanju o tej temi.

Vpliv nomofobije na delovno učinkovitost

Raziskave kažejo, da uporaba mobilnih telefonov vpliva na delovne rezultate zaposlenih na različne načine. Nekateri zaposleni ob tem čutijo večjo vključenost v delo in so bolj produktivni, medtem ko so drugi čustveno izčrpani in manj učinkoviti. Ta dvojni učinek nomofobije na delovne izide je pomemben za razumevanje, kako uporaba pametnih telefonov pozitivno in negativno vpliva na zaposlene.

Mobilni telefoni – je podpora ali ovira?

Mobilni telefoni lahko služijo kot delovni viri, ki povečujejo dostop do informacij, zagotavljajo večjo fleksibilnost, omogočajo koordinacijo s sodelavci in strankami ter spodbujajo avtonomijo zaposlenih. Vendar pa lahko povzročijo tudi preobremenjenost z informacijami, konflikte med delom in družino, neučinkovito komunikacijo in stres zaradi nadzora nad uporabo.

Študija, objavljena v članku “Watch out for nomophobia, so it does not catch you! Effects of digital dependence syndrome on mental health”, raziskuje vpliv nomofobije v organizacijskem okolju. Raziskovalci so analizirali odgovore več kot 400 brazilskih udeležencev in odkrili, da nomofobija v profesionalnem kontekstu bolj kot tesnoba vpliva na občutke osamljenosti in depresije. Ljudje z visoko stopnjo nomofobije pogosto izkazujejo čustveno nestabilnost. Študija kaže, da je nomofobija situacijska fobija, ki se pojavi ob nedostopnosti pametnega telefona. Povečanje osamljenosti in depresije kaže na pomanjkljivosti, ki jih prinaša odvisnost od pametnih telefonov. Avtorji raziskave pa priporočajo, da delovne organizacije preprečijo to ranljivost z ustvarjanjem politik, ki omejujejo uporabo pametnih telefonov in spodbujanjem zdravih navad, ki ne vodijo v odvisnost.

Ali lahko v razvitem svetu še živimo brez telefona?

Zdaj se sprašujem, ali je mogoče v sodobnem svetu sploh še živeti brez mobilnih telefonov. Na svojem imam zemljevide, fotoaparat, dostop do glasbe, ki mi je všeč, koledar, dostop do spletne banke in najnovejših novic, povezana sem s prijatelji in poslovnimi partnerji. S pomočjo aplikacij načrtujem potovanja, informirana sem o vremenu in o mojih športnih aktivnostih (no, šteje mi le prehojene kilometre in število narejenih korakov), oblikujem zapiske s sestankov in pišem dnevnik o prebranih knjigah. Mobilni telefon ni več samo neosebna naprava; postal je zelo pomemben del našega bivanja, morda celo del naše identitete oziroma vsakdanjega življenja. Ali lahko v sodobnem svetu sploh preživimo, če ga nimamo?

No, to razmišljanje morda odpira pomembna vprašanja o tem, kako iskati ravnovesje med tehnološko povezanostjo in kakovostjo našega osebnega in poklicnega življenja. Kot organizacijska psihologinja pa vidim v teh izzivih priložnost za nadaljnje raziskovanje in razumevanje vpliva tehnologije na naše življenje.

In še za tiste najbolj radovedne, ki bi o tej tematiki želeli izvedeti še več:

Contreras Pinochet, L. H., Santos, S. D. S., Pardim, V. I. in de Souza, C. A. (2023). Watch out for nomophobia, so it does not catch you! Effects of digital dependence syndrome on mental health. Journal of Systems and Information Technology, 25(3), 296–318.

Wang, G. in Suh, A. (2018, April). Disorder or driver? The effects of nomophobia on work-related outcomes in organizations. In Proceedings of the 2018 CHI conference on human factors in computing systems (str. 1–12).