Tokratni blog posvečamo odnosom med zaposlenimi, kjer bo govora o tem v kakšnem okolju si želimo delati, kakšen vpliv imajo odnosi na počutje zaposlenih in tudi posledično na samo organizacijo ter kakšno vlogo ima pri tem le-ta. Sedaj pa kar vabljeni k prebiranju naslednjega prispevka…
Avtorica: Lara Jambriško
Zadnje čase se velikokrat spomnim na citat Jima Rohna, slavnega motivacijskega govorca, ki je rekel, da smo ljudje povprečje petih ljudi, s katerimi preživimo največ časa. Ob tem citatu sem vedno najprej pomislila na prijatelje in družino. Vendar pa ljudje v povprečju preživimo 90.000 ur svojega življenja v službi, torej ogromno časa preživimo tudi s sodelavci. Kakšen vpliv imajo ti odnosi, v katerih preživimo toliko svojega življenja? In kaj lahko naredimo, da bi bili čim boljši?
V kakšnem okolju si želimo delati?
Na vajah pri kadrovski psihologiji smo raziskovali, kaj bi bila naša sanjska služba. Izvajalec nam je postavil dve enostavni vprašanji: S kakšnimi ljudmi bi si želeli delati? in S kakšnimi ljudmi si ne bi želeli delati?. Vprašanji sta me zmedli in precej težko mi je bilo najti odgovor nanju. Ugotovila sem, da se še nikoli nisem vprašala česa takšnega. Ob razmišljanju o svojem idealnem delovnem mestu sem vedno pomislila na to, kaj bi počela, na katerem področju, morda na plačo in še kaj. Nikoli pa se nisem vprašala, kakšnih odnosov si želim na delovnem mestu. Zadnje čase razmišljam, da je to skoraj najpomembnejše vprašanje. V službi v povprečju preživimo tretjino svojega dne in socialne interakcije, ki jih doživljamo v tem času, imajo velik vpliv na nas. Slabi medosebni odnosi pomembno prispevajo k stresu na delovnem mestu. Skoraj vsak od nas se lahko spomni kakšne izkušnje, ko je delal v skupini, v kateri se zaradi slabih odnosov med sodelavci ni dobro počutil. Morda nam je bilo v taki situaciji neprijetno izraziti svoje mnenje. Morda nismo želeli narediti napake in nas je bilo strah prositi za pomoč. Lahko, da smo slišali kakšno govorico o sebi. Najverjetneje smo se počutili slabo. In upam, da ima tudi vsak izmed nas kakšno pozitivno izkušnjo z delom v delovni organizaciji, v kateri so bili odnosi pozitivni. Kako ste se počutili takrat?
Dobri odnosi – boljše počutje
Dobri odnosi med sodelavci pozitivno prispevajo k našemu blagostanju. Zaradi njih smo lahko bolj zadovoljni s službo in z življenjem nasploh. Ko odnosi na delovnem mestu temeljijo na sodelovanju, zaupanju in pravičnosti, so delavci bolj samozavestni, bolj spoštujejo drug drugega in se navdihujejo med seboj. Podpora sodelavcev je pomemben varovalni dejavnik pri spopadanju z nasiljem na delovnem mestu. Zaradi vseh dobrih stvari, ki jih s sabo prinesejo dobri odnosi na delovnem mestu, se lahko izboljša tudi produktivnost delavcev.
Boljše počutje – boljše za podjetje
Dobri odnosi niso pomembni le za delavce, ampak tudi za organizacijo. Študija Global Workforce of the Future: Unravelling the Talent Conundrum je pokazala, da je zadovoljstvo s sodelavci eden glavnih razlogov, zaradi katerih ljudje ne želijo zapustiti delovnega mesta. Gojenje dobrih odnosov je lahko tudi način, kako ohraniti delavce v službi in zmanjševati trend pogostega dajanja odpovedi. Več o tem si lahko preberete tudi tukaj.
Če bi se vodje bolj osredotočale na gojenje dobrih odnosov napram sami produktivnosti, bi to imelo dober vpliv na počutje delavcev, z boljšim počutjem delavcev pa gre z roko v roki tudi produktivnost.
Vloga organizacije
Odnose na delovnem mestu lahko izboljšamo tako, da izboljšamo kvaliteto interakcij, ki potekajo med ljudmi. Pri tem je dobro poskusiti dve stvari: odstraniti čim več ovir pri interakciji in ustvariti čim več priložnosti za interakcijo.
Nekaj idej, kako lahko spodbujamo pozitivne interakcije:
– Spodbujajmo neposredno komunikacijo iz oči v oči: sploh zdaj po epidemiji covid-19, ko je delo od doma postalo veliko pogostejše, se lahko veliko priložnosti za majhne, sprotne pogovore med sodelavci izgubi. S tem izgubimo tudi priložnosti za poglabljanje odnosov.
– Načrtujmo dogodke, posvečene sodelovanju: npr. izleti, iskanje kreativnih izzivov, druženje.
– Vodimo z zgledom: vprašajmo zaposlene, kako so, in aktivno poslušajmo. Ne podpirajmo govoric, ker te močno prispevajo k negativnosti odnosov. Zanimiv način, kako se lahko lotimo problema govoric med zaposlenimi na delovnem mestu, lahko najdete na spodnjem posnetku.
Zaključek
Tako delodajalci kot zaposleni ob razmisleku o delovnih pogojih, naših željah in morebitnih izboljšavah velikokrat pozabimo, kako pomembni so dobri medosebni odnosi na delovnem mestu. Kako pomembno je, da se večkrat vprašamo, kakšni so odnosi med sodelavci, kakšnih odnosov si želimo in seveda tudi, katere korake moramo ubrati, da dosežemo želeno stanje. In nenazadnje, da se večkrat ob razmišljanju o svoji sanjski službi vprašamo tudi o svojih sanjskih odnosih v službi.
O avtorici
Sem študentka magistrskega študija psihologije v Ljubljani. Najraje delam z mladimi, izvajam delavnice mehkih veščin in se ukvarjam z odnosi. V prostem času najraje sproščam svoje misli v bazenu s plavanjem.
Literatura
Blomberg, S. in Rosander, M. (2020). Exposure to bullying behaviours and support from co-workers and supervisors: a three-way interaction and the effect on health and well-being. International archives of occupational and environmental health, 93, 479–490.
Positive Psychology. (30. 12. 2029). The Importance of Positive Relationships in the Workplace. https://positivepsychology.com/positive-relationships-workplace/
Simon, L. S., Judge, T. A. in Halvorsen-Ganepola, M. D. (2010). In good company? A multi-study, multi-level investigation of the effects of coworker relationships on employee well-being. Journal of Vocational Behavior, 76(3), 534–546.
PSIHOLOGIJA DELA 