Berem novice – »Španija prva v Evropi potrdila plačan menstrualni dopust« in si mislim: »Oooo, vav!«. Kako izjemno bi bilo, da bi lahko na prvi dan menstruacije ostala v udobju doma, da mi ne bi bilo treba prikrivati bolečin in utrujenosti na delovnem mestu, da ne bi bila prisiljena siliti svojega telesa in za voljo dela blažiti njegove klice po počitku z lekadolom ali dvema. Po valu navdušenja pa drug za drugim pridejo tudi vprašanja in dvomi … tako se lotim raziskovanja.

---

Avtorica: Sara Jurkas Omerzo

Menstrualni dopust, tudi znan kot menstruacijski dopust, je odsotnost z dela ali šole, ki je namenjena ženskam med menstruacijo. Ideja o menstrualnem dopustu se je pojavila pred več kot desetletjem v nekaterih azijskih državah, kot so Japonska, Južna Koreja in Kitajska, kjer je menstruacija še vedno tabu tema in predstavlja izziv za ženske. V večjih podjetjih lahko zasledimo uveljavljene menstrualne politike. Te se med seboj sicer razlikujejo, a zasledujejo podobne cilje:

• Ženske si lahko med menstruacijo vzamejo čas za počitek, okrevanje in osredotočenost na svoje zdravje in dobro počutje. Menstrualni simptomi, kot so bolečine v spodnjem delu trebuha, glavoboli, slabost in utrujenost, pomembno vplivajo na kakovost življenja in produktivnost žensk. 
• Zmanjševanje prezentizma, ki pomeni prisotnost na delovnem mestu kljub bolezni. Podjetja imajo na račun prezentizma namreč večje izgube kakor v primeru odnosnosti delavcev zaradi bolezenskih stanj, kar velja tudi za prezentizem ob menstrualnih bolečinah. Kar 80,7 % žensk poroča o prisotnosti na delovnem mestu kljub menstrualnim težavam in o posledični nižji produktivnosti. V povprečju je takšnih 23 delovnih dni v letu. 
• Zagotavljanje možnosti in pogojev ženskam, ki se spopadajo s hudimi menstrualnimi težavami, da poskrbijo za svoje zdravje, brez strahu pred izgubo zaposlitve. 
• Spodbujanje odprtega dialoga o menstruaciji in destigmatizacija tematike na delovnem mestu in v družbi nasploh. Slednje bi vplivalo tudi na normalizacijo zdravstvenih stanj, vezanih na menstruacijo, in hitrejše iskanje ustrezne strokovne oskrbe. 

Sliši se čudovito! Kako pa je v praksi?

Verjamem, da se marsikatera ženska najde v kateri izmed opisanih točk. A dobro vemo, da je spolna diskriminacija na delovnem mestu še kako živa. Da smo ženske še vedno slabše zaposljive, ker bomo morda nekoč imele otroke, da še vedno pri ustvarjanju kariere naletimo na t.i. stekleni strop. Ženske, ki so upravičene do prostih dni v času menstruacije, poročajo, da le-teh ne koristijo. Zakaj? Predvsem jim je neprijetno zanj prositi svojega moškega šefa. Mnoge niso pripravljene deliti svojega zdravstvenega stanja na delovnem mestu. Prisoten je tudi strah, da bodo s strani delodajalca ali sodelavcev označene kot šibke in manj sposobne ali pa celo kot tiste, ki jim je družinska vloga pomembnejša od delovne. 

Perspektivo lahko tudi obrnemo in pogledamo na menstrualni dopust kot nepravičnega do moške populacije, ki bi tako imela manj dni plačanega dopusta. Res je, da moški pač fiziološko nimajo menstruacije, a vseeno lahko slednji dopust prispeva še dodaten kamenček na kup spolne neenakosti. 

Morda menstrualni dopust vselej ni takšen: »Vav!« kot sem na začetku mislila. A vseeno bi bilo škoda le zamahniti z roko in idejo opustiti. Mislim, da slednja debata odpira zelo pomembno vprašanje: »Ali me delovno mesto podpira, da poskrbim za svoje telesno in duševno zdravje?« in konec koncev tudi: »Kaj bi mi kot delodajalcu prineslo, če bi bili moji zaposleni podprti pri skrbi za svoje zdravje in počutje na delovnem mestu?«.

Ali obstaja srednja  pot?

Določene menstrualne politike kot alternativo ponujajo tudi:

• Bolj fleksibilno delo. Tako lahko ženske v času menstruacije delo opravijo z udobja doma in z boljšimi pogoji za menstrualno higieno. 
• Delavnice in odprt diskurz o menstruaciji, preko katerih zaposleni razbijajo mite, so spodbujeni k odprtemu pogovoru in normalizaciji tematike. 
• Kot zelo učinkovite so se izkazale tudi sproščene sobe. Gre za sobe na delovnem mestu z udobno opremo in manj dražljaji. Vanjo se lahko med delom umaknejo tako moški kot ženske, ki bi potrebovali bolj mirno okolje, v katerem lahko delajo in hkrati bolje poskrbijo za svoje počutje.

Moški, ki so deležni takšne menstrualne politike, poročajo, da je ta spodbudila tudi njih, da so na delovnem mestu bolj pozorni na svoje telo. 

Morda so vas pozitivni vidiki bolj prepričali v to, da je menstrualni  dopust nuja, morda ste bolj na strani mnenja, da je zlo. V resnici pa je veliko bolj pomembno ravno vprašanje – Kako se lahko sam in kako me lahko moja delovna politika podpre pri tem, da med delom bolje zaznavam in upoštevam svoje telo?

O AVTORICI

LITERATURA

Barnack-Tavlaris, J. L., Hansen, K., Levitt, R. B. in Reno, M. (2019). Taking leave to bleed: Perceptions and attitudes toward menstrual leave policy. Health Care for Women International, 40(12), 1355–1373.

Bobel, C., Winkler, I. T., Fahs, B., Hasson, K. A., Kissling, E. A. in  Roberts, T. A. (2020). The Palgrave handbook of critical menstruation studies. Palgrave Macmillan.

Price, H. H. (2021). Periodic leave: an analysis of menstrual leave as a legal workplace benefit. Okla. L. Rev., 74, 187.