Mnogim ženskam se očita, da so se odločile kariero postaviti na prvo mesto. Druge se podcenjuje, ker se počutijo izpopolnjene v svoji materinski vlogi in skrbi za družino. Najbolje, da sploh ne začnemo s tistimi, ki poskušajo najti ravnotežje med obema svetovoma. Te so povsod prisotne samo na pol. Ali lahko sodobna ženska sploh kako ustreže pritiskom družbe? Bi sploh morala? Kako naj pri tem ne pozabi nase in svoje želje? O usklajevanju dela in družine bo tokrat spregovorila psihologinja Lara Delić.

---

Avtorica: Ines Časar

Lara Delič je univerzitetno diplomirana psihologinja, hipnoterapevtka in edukantka (kmalu psihoterapevtka) transakcijske analize. Dolgo časa se je ukvarjala s kadrovsko psihologijo, bila tudi asistentka na Oddelku za psihologijo Univerze v Mariboru, kjer se je ukvarjala predvsem s čustveno inteligentnostjo, stresom, izgorelostjo in uspešnostjo na delovnem mestu. Za tem pa jo je pot zanesla v podjetniške vode. Trenutno upravlja svoje podjetje Psihologinja Lara, kjer se ukvarja s psihološkimi testiranji, svetovanjem in izvajanjem delavnic.

Je dejansko možno, da je ženska istočasno karierno uspešna in dobra mama?

Mislim, da to vsekakor gre z roko v roki. Določene raziskave so pokazale, da so nove mamice, še bolj učinkovite v službi, ko se vrnejo s porodniškega dopusta, zato, ker vejo, da morajo opraviti svoje delo v službi (torej ne morejo delati nadur, ali obveznosti dokončati doma), saj imajo doma druge opravke – skrb za otroka. Bi pa dodala, da mora za tako ravnotežje ženska dobro opravljati z viri, ki jih ima na voljo. Pri tem je pomembno, da ima dobro podporno mrežo, da ni sama za vse. Po eni strani to pomeni, da ima ljudi, ki so ji pripravljeni pomagati, da imata s partnerjem podobne želje in vrednote, ki jih potem tudi živita. Po drugi strani pa je pomembno, da take zelo zagnane ženske, ambiciozne ženske, ambiciozne mame, zmorejo ozavestiti, da ne rabijo storiti vsega same. To se nanaša tako na službene obveznosti kot tudi na tiste doma.

Kako vam uspeva biti podjetnica in mama?

Poleg dobre komunikacije s partnerjem mi pogajajo tudi jasno postavljene prioritete. Pomembno je, da smo v stiku s sabo in se zavedamo, kaj si želimo in kakšne cilje imamo. Prav tako, da načrtujemo vnaprej in hkrati puščamo fleksibilnost zaradi stvari, na katere ne morem vplivati (npr. da bolezen otroka). Pomembna mi je tudi učinkovitost, torej, da ne delam samo zato, da delam, ampak v krajšem času opravim to, kar moram. Zdaj delam manj časa, kot sem včasih in imam občutek, da naredim enako, če ne več, kot pred leti. Nenehno tudi evalviram svoje delo, kje imam potencial za izboljšave in si jasno določam meje.

Sprejela sem, da ne morem biti perfekcionist.

Ste vedno delovali na tak način ali ste tekom življenja prišli do teh spoznanj?

Ne, ni bilo vedno tako. Do tega spoznanja sem prišla, po tem, ko sem rodila prvega otroka. Prej sem bila mogoče preveč zagnana, hkrati pa nisem znala sama sebe dovolj ceniti. Menim, da sem takrat delala preveč.

Imate kakšen napotek za bodoče podjetnice in mamice?

Zdi se mi pomembno, da se zavedamo in ozavestimo, da je skrb za otroke in hkrati kariero naporno. Ko želimo nekaj novega, se nečemu staremu odpovemo. Če se odločimo pridobiti neka nova znanja, moramo en del svojega časa uporabiti za to. Tudi skrb za otroke in lastno podjetje zahteva en čas, pozornost in skrb. Je pa hkrati zelo izpolnjujoče. Težko je generalno odgovoriti, ampak bi bodoče podjetnice in mamice usmerila v to, da premislijo o tem, kakšne vire pomoči imajo na voljo in kako jim lahko okolica pomaga pri tem, da lažje usklajujejo ti dve želji. Tu je v prvi vrsti zelo pomemben partner.

Ni pomembna perfekcija, ampak napredek.

Na kakšne načine lahko partner pomaga ženski pri uresničevanju njenih kariernih in osebnih ciljev?

Rada se izogibam besedi »pomaga«, ker so otroci in dom skupna odgovornost in raje govorim o tem, da si razdelita skupne odgovornosti oz. skrb zanje na tak način, da sta potem lahko oba uspešna v svojih prioritetnih področjih. Menim, da je pomembno, da sta partnerja glede prioritet, želja in vrednot usklajena in se o tem veliko pogovarjata. Povsem na mestu je, če par prevzame tradicionalne vloge, moški veliko dela, ženska skrbi doma za dom, če je to skupna vrednota in obema ustreza. Tudi druga skrajnost, kjer ženska veliko dela in moški prevzame gospodinjska opravila je povsem na mestu. Pomemben je dogovor in zavedanje, da je družina skupna odgovornost.

Zakaj menite, da se vprašanja o usklajevanju dela in družine pretežno postavljajo karierno uspešnim mamam, v veliko manjši meri pa karierno uspešnim očetom?

To je verjetno zaradi vloge, ki je žensko zaznamovala skozi zgodovino. Včasih je bilo tako in je taka razporeditev vlog delovala. Zdaj se časi spreminjajo, ampak so pri enih te vrednote še vedno ostale zelo trdne. Drugi grejo potem spet v drugo skrajnost in postavljajo velike zahteve do žensk v kariernem smislu. Imajo pa tudi moški ta pritisk, da morajo biti »oskrbovalci«, veliko zaslužiti in preživeti celotno družino. Tudi moški, ki jim ne uspe doseči takih kriterijev, doživljajo določena neprijetna čustva, podobno kot ženske, ki se ne najdejo v tradicionalni vlogi. Vidimo, da imajo oboji določene pritiske iz družbe.

Vedno pa se bo našel nekdo, ki mu ne bo ustrezalo to, kaj delamo. Ne smemo se ozirati na druge do te mere, da bi nas to ustavljalo pri tem, da smo zvesti sami sebi. Pomembno je, da tu v prvi vrsti poslušamo sebe in znotraj svoje celice (partnerske zveze) najdemo način, ki nam ustreza. Ključno se mi zdi, da se s partnerjem pogovorimo o tem, kakšna pričakovanja imamo in pustimo tudi partnerju prostor, da izrazi svoje želje, ter nato najdemo način, kako lahko to skupaj dosežemo.

---

O AVTORICI