Zdravje na delovnem mestu že dolgo več ne pomeni samo dovoljšnjega gibanja in zdrave prehrane. V ospredje vse bolj prihaja skrb za duševno zdravje zaposlenih. Tega se na Inštitutu za razvoj in inovacije Ljubljana še kako zavedajo in v skladu s potrebami oblikujejo programe za krepitev zdravja zaposlenih. En izmed njih je tudi program psihološke podpore (ang. Employee Assistance Program)…

---

Avtorica: Ines Časar

Monika Ficjan, dipl. biopsih, mag. psih. prihaja z Inštituta za razvoj in inovacije Ljubljana d.o.o., kjer se primarno ukvarja s področjem promocije duševnega zdravja na delovnem mestu. Je tudi doktorska študentka na oddelku za psihologijo, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, kjer raziskuje ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, natančneje, ločevanjem teh dveh področij.

Kakšne projekte ste na inštitutu oblikovali za namene promocije zdravja na delovnem mestu?

Na inštitutu se že več kot 10 let ukvarjamo z različni projekti in programi, ki se osredotočajo na promocijo zdravja na delovnem mestu. Zdravja ne moremo izvzeti iz zasebnega ali iz delovnega življenja. Lahko sicer delovno in zasebno življenje ločujemo z nekaterimi tehnikami, ampak večje stiske, ki jih doživljamo doma, težko kar pozabimo za 8 ur na našem delovnem mestu (in obratno).

Delo različno vpliva na naše zdravje in tudi v različnih obdobjih različno vpliva na nas, zato smo se v projektu POLET, ukvarjali predvsem z aktivnim in zdravim staranjem na delovnem mestu. Z mehkimi veščinami smo ozaveščali vodilne in zaposlene, v podjetjih izvedli celovito vpeljavo modela in ga na koncu tudi evalvirali

Drug program, ki je lahko zelo v pomoč kadrovikom, vodstvenim kadrom ter strokovnjakom na področju varnosti in zdravja pri delu, je projekt e-VZD, kjer smo vzpostavili brezplačno e-učilnico. E-izobraževanja zajemajo vsebine, ki so tehnično-varnostne, pa tudi takšne, ki se nanašajo na psihosocialne dejavnike tveganja. Udeleženci na koncu vsakega opravljenega izobraževanja prejmejo certifikat.

Pomembnejši projekt pa je bil tudi projekt NAPREJ, kjer se je izvajala tri-letna implementacija psihološke podpore za zaposlene (ang. Employee Assistance Program) v pilotnih podjetjih po Sloveniji. V podjetja smo vpeljali brezplačno psihološko podporo za zaposlene in njihove ožje družinske člane. S tem smo dobili izsledke o specifikah slovenskega prostora. Trenutno največji del našega delovnega časa na inštitutu namenjamo ravno razvoju celovitega in kvalitetnega programa psihološke podpore za zaposlene, ki je prilagojen podjetjem in zaposlenim v Sloveniji in Adria regiji (nekdanjim državam Jugoslavije).

Kaj je sploh program psihološke podpore zaposlenim?

Program psihološke podpore je že dolgo mednarodno uveljavljena storitev, ki zaposlenim in njihovim ožjim bližnjim družinskim članom omogoča brezplačno 24/7 dostopnost psihološkega svetovanja.

Začetki takih programov segajo v obdobje po drugi svetovni vojni v Združene države Amerike, ko je povojni čas močno udaril na njihovo gospodarstvo. Vojaki so prihajali domov z različnimi travmatičnimi izkušnjami in so svoje stiske pogosto reševali z alkoholom. To se je na delovnih mestih zelo poznalo. Takrat so iskali rešitve, kam lahko vodje usmerijo posameznike, ko pri njih prepoznajo stisko. S tem se je začel razvoj psihološke podpore zaposlenim. Razvili so program, kam lahko organizacije napotijo zaposlenega s težavami. To se je nekaj časa razvijalo v Združenih državah Amerike, po letu 1980 pa se je začela širitev po drugih državah na svetu– v Evropo, na Japonsko.

Vsaka država ima svoje specifike. V Ameriki še vedno prevladuje t.i. formalna napotitev, kjer vodja napoti zaposlenega po psihološko podporo in je zanj obisk obvezen za nadaljevanje dela. V Evropi npr. pa so formalne napotitve redke, tudi zaradi zakonodaje, običajno zaposleni sam poišče podporo, ko jo potrebuje.

Po letu 2000 se je začel razmah v Evropi, saj smo se takrat začeli bolj zavzeto ukvarjati s psihosocialnimi tveganji in šele takrat je bila Evropa zares pripravljena sprejeti tak program. Vzpostavjen je bil tudi forum EAEF (Employee Assistance European Forum), ki služi kot entiteta, ki povezuje vse različne ponudnike psihološke podpore zaposlenim in skrbi za to, da so te storitve res izvedene v skladu s strokovnimi standardi. Po letu 2010 pa smo program pripeljali tudi v Slovenijo in države bivše Jugoslavije.

Kakšne so prednosti programa psihološke podpore zaposlenim?

V tem času, ko se zna na psihološko pomoč čakati več mesecev, je program psihološke pomoči zaposlenim res enostavno in hitro dostopen, saj ni čakalnih vrst. Zaposleni lahko vstopijo v stik z enim od svetovalcev 24/7 preko telefona ali sporočila, ki ga napišejo na portalu za pomoč zaposlenim.

Skrbno se držimo zaupnosti. Nekatere zaposlene še zmeraj pogosto skrbi, da bo podjetje izvedelo, da so v stiski koristili psihološko podporo. Vsak uporabnik svetovanj je deležen popolne zaupnosti, saj podjetje prejme zgolj statistične podatke o številu koriščenih svetovanj, ne pa točno kdo in zakaj jih je koristil.

Nekateri zaposleni izkoristijo samo pogovor po telefonu in jim odleže, spet drugi pa se dogovorijo za strukturirana svetovanja v živo. Pomembno je, da s pravočasno poiskano pomočjo razrešimo težave, preden se te poglobijo. Najhujše stiske so po navadi tiste, ko posamezniki pokličejo sredi noči. Če gre za težje stiske, jih usmerimo na obravnavo v zdravstveni sistem ali pa v dalj časa trajajočo obravnavo (psihoterapijo). V času, ko posamezniki čakajo na obravnavo v zdravstvenem sistemu, lahko psihološka svetovanja znotraj programa delujejo kot podpora, da posamezniki niso prepuščeni sami sebi. Nekateri uporabniki pomoč poiščejo med tem, ko so recimo v bolniškem staležu in jim podpora pomaga pri tem, da se lažje in hitreje vrnejo na delovno mesto. Spet drugi poiščejo pomoč, ko kateri izmed družinskih članov huje zboli (npr. za demenco) in potrebujejo oporo pri sprejemanju in razumevanju tega, kaj se dogaja. Nekateri potrebujejo le nekaj tehnik za spopadanje s stresom. Zaposleni in njihovi bližnji se na strokovnjake obračajo z res različnimi izzivi in vsebinami – od žalovanja, težav s spanjem pa vse do partnerskih in družinskih odnosov. V naši mreži imamo strokovnjake iz različnih področij, ki znajo pristopiti in pomagati.

Velika prednost je, da se pomoč nudi ne le zaposlenim, temveč tudi njihovim družinskim članom, saj lahko družinske razmere zelo vplivajo na zaposlenega in njegovo delo v organizaciji.

Prav tako uporabnikom nudimo možnost svetovanj v različnih jezikih. Glede na to, da imamo vzpostavljeno mrežo svetovalcev po območju bivše Jugoslavije, in ker je v tem delu veliko delovnih migracij, lahko priseljenec, ki je zaposlen v slovenskem podjetju, koristi svetovanja v svojem maternem jeziku.

Zakaj je smiselno ponuditi psihološka svetovanja in podporo vsem zaposlenim in ne samo vodilnim kadrom?

Raziskave kažejo, da sta skrb za duševno zdravje in psihološka varnost iskalcem novih delovnih mest zelo pomembna. Zato je smiselno, da se na te potrebe odzovemo, če si želimo privabiti kakovosten kader in ga tudi zadržati. Če nekaj ponudimo samo vodstvenim kadrom, se zaposleni hitro počutijo manjvredno.

82 % zaposlenih naj bi iskalo službe v podjetjih, ki podpirajo skrb za njihovo duševno zdravje.

V slovenskih podjetjih bi po naših opažanjih morali dejansko zastaviti obratno vprašanje. Zakaj je psihološko svetovanje dobro tudi za vodje. Opažamo namreč, da zaposleni, ki niso del vodstvenega kadra ali kadrovske službe, več koristijo svetovanja.

Gre morda za stigmo, da bi vodje pa res morali imeti vse pod kontrolo, ne bi smeli biti ranljivi. Tako, da veliko delamo na tem, da informiramo vodje, da lahko koristijo svetovanja zato, da bodo lahko bolje upravljali svoje time in skupine, da lahko pridobijo na osebnostni rasti ipd.

Velja pa tudi prepričanje med vodilnimi, da če spodbujajo zaposlene h koriščenju psihološke pomoči, to pomeni: »Moji zaposleni imajo težave, nisem dober vodja«. Tudi to moramo nasloviti. Dejansko prepoznava in napotitev kažeta ravno to, da smo dobri vodja, da vidimo svoje sodelavce in nam je mar za njih, hkrati pa se zavedamo sovjih omejitev. Ne moremo rešiti vseh težav, za nekatere nismo strokovnjaki, zato je super, če imamo ob sebi mrežo, ki nam lahko pomaga, da se tega lotimo celostno in po korakih.

Kakšne učinke prinašajo psihološka svetovanja organizaciji?

Opazimo lahko:

1. zmanjšanje absentizma, prezentizma (tudi ob pomoči družinskim članom);
2. večjo zavzetost pri delu in pripadnost zaposlenih, zato ker organizacijo dejansko skrbi zanje;
3. manj napak pri delu, višjo učinkovitost, višjo koncentracija pri delu;
4. boljše delovanje timov, upravljanje konfliktov, manj odsotnosti, manj nezadovoljstva pri delu.

Po kolikšnem času so ti učinki sploh vidni?

Čisto odvisno od primera. Včasih opazimo, da je za razrešitev težave posameznika dovolj že eno svetovanje, ampak to ponavadi pomeni, da se nismo lotili neke hude težave, ki se je kopičila čez leta. Že to, da nekdo posameznika posluša, je lahko dovolj. Nimamo vedno vsi podpore v svojem življenju, v družini, na delovnem mestu, in že to, da te nekdo sliši, ko v stiski, včasih vlije dovolj zagona, da rešimo svoje težave. Včasih pa potrebujemo več svetovanj, da razrešimo stisko. Nekatere lahko razrešimo v recimo 3 -5 srečanjih, ob pojavu globljih stisk pa posameznika napotimo naprej v daljšo obravnavo.

Za merjenje učinkov svetovanj uporabljamo klinično lestvico CORE-10, ki preverja splošne kazalnike duševnega zdravja – depresivnost, anksioznost, samomorilnost in socialno vedenje. Izkaže se, da se od začetka in do zaključka svetovalnega procesa pomembno izboljša stanje na vseh kazalnikih, ki jih merimo.

Če so posamezniki ob vstopu kazali zmerno prisotnost duševnih stisk, ki že nakazujejo okrnjeno vsakodnevno delovanje, padejo ob koncu svetovanja v območje zdravja ali nizke prisotnosti duševnih stisk.

Kako vpeljati tak program v podjetje?

1. Za začetek je potrebna dobra interna promocija preko plakatov, predavanj in tematskih delavnic. S tem hkrati spodbujamo psihološko varnost in damo zaposlenim občutek, da se o duševnem zdravju lahko govori.
2. Začetnih nekaj mesecev je tako namenjenih promociji, da vsi zaposleni vedo, da jim je ta storitev na voljo in kako lahko vstopijo v stik s svetovalcem. Takrat dobivamo tudi kakšne t.i, testne klice: »Samo preizkušam, ali deluje«. Na začetku je potrebno počasi graditi zaupanje do storitve.
3. Potem pa prvo leto narašča koriščenost storitev in se začne stabilizirati.
4. Na neki točki lahko celo upade, ker mogoče v tistem trenutku nihče nima težav. To opažamo recimo med poletjem. Večje povpraševanje se zgodi po koncu praznikov in počitnic.

Pomembno je, da tudi takrat, ko ni navzven vidne potrebe, še vedno poleg svetovanj ponujamo poučne vsebine v obliki člankov, infografik, videoposnetkov na portalu za zaposlene in gradiva, ki jih razpošljemo po mailih, da prihajajo zaposleni res v stik s storitvijo večkrat, da se jim to vtisne v spomin. V primeru, da bi potrebovali pomoč tako vedo, kam se obrniti.

Kakšne novosti lahko pričakujemo v prihodnosti s strani vašega inštituta?

Ves čas dodajamo novosti, po katerih vidimo, da je potreba. Lani je glede na naravne in družbene razmere narasla potreba predvsem po kriznih svetovanjih in smo dali poudarek na to. Začenjamo tudi s širjenjem aktivnosti, da se ne bomo fokusirali samo na duševno zdravje, ampak na zdravje in dobro počutje v širšem smislu.

Včasih enostavno potrebujemo informacije, kam naj se obrnemo po pomoč. Ne nujno vedno psihološko pomoč, ampak tudi pravno, socialno ali pa neko povsem tehnično-operativno pomoč.

---

O avtorici