Piše: Daša Dolenc

Generacija Z, ki bo kmalu postala konkurenca v poslovnem svetu, je generacija, rojena okoli leta 2000. Znana je tudi kot mobilna generacija, generacija Facebooka, predstavnike imenujejo tudi digitalni domorodci (Bencsik, Horvath-Csikos in Juhasz, 2016). Pripadniki generacije so odraščali s tehnologijo in svetovnim spletom, mp3 predvajalniki, SMS-i, pametnimi telefoni, z YouTube-om in drugimi medijskimi tehnologijami (Kapil in Roy, 2014). Generacija Z ima tako vse lastnosti internetne generacije, saj so se njeni pripadniki rodili v visoko razvito digitalno ero.

Norme generacije Z so precej drugačne od norm prejšnjih generacij. Vedno so na spletu, na vseh tehničnih napravah, praktično 24 ur na dan. Od ostalih generacij se ločijo v tem, da so precej praktični, morda še nekoliko bolj inteligentni in radi prevzamejo vodstvo, saj so po naravi bolj pogumni. So nestrpnejši in bolj agilni kot njihovi predhodniki ter nenehno iščejo nove izzive. Ne bojijo se sprememb,  zaradi svetovnega interneta imajo dostop do velike količine informacij. Za reševanje problemov skušajo pogosto najti rešitve na internetu (Bencsik idr., 2016). Ker je to generacija, ki bo kmalu popolnoma preplavila trg dela, je tudi revija Forbes opravila raziskavo v Severni in Južni Ameriki, Afriki, Evropi, Aziji in na Bližnjem vzhodu. Anketirali so 49 tisoč mladostnikov (Dill, 2015). Na podlagi rezultatov so zaključili, da je generacija Z prva globalna generacija. Tehnološka naprednost je v njihovi krvi, zrasli so v negotovem in zapletenem okolju, ki je vplivalo na njihov pogled na delo, študij ter svet. Na svojih delovnih mestih imajo drugačna pričakovanja. Po njihovih ugotovitvah lahko govorimo tudi o profesionalno ambiciozni generaciji. Njihovo tehnično in jezikovno znanje sta na visoki ravni. Zato so lahko odlična delovna sila.

Značilnosti predstavnikov generacije Z (Ozkan in Solmaz, 2015):

• so precej samozavestni
• zagotoviti si želijo dobro prihodnost
• zavedajo se, da bodo morali za uresničitev ciljev trdo delati
• pomembno jim je zadovoljstvo z delom (če ne bodo zadovoljni, lahko zapustijo organizacijo)
• primerni za timsko delo
• radi se vključujejo v družabne dejavnosti (tudi na sploh so bolj aktivni kot predhodne generacije)
• pomembno jim je socialno okolje (dobro bodo delali v organizacijah s spodbudno organizacijsko klimo)
• cenijo neodvisnost, samostojnost
• imajo težave s sprejemanjem avtoritete

Generacija Z, kot druga digitalna generacija, lahko predstavi posebne izzive na področju izobraževanja ter na delovnih mestih. Tako se bodo spremenili določeni vidiki komuniciranja, načini razmišljanja, pa tudi vedenjski vzorci zaposlenih.

Spremembe v organizacijah (Bencsik idr., 2016):

• potrebno bo vzpostavljanje potrpljenja, razumevanja in empatije
• večje dopuščanje svobode, samostojnosti
• spodbujanje medgeneracijske komunikacije in deljenja informacij
• nujne preureditve načina dela (satelitska delovna mesta, vroče mize, skupne mize, odprti prostori, mobilna središča, zeleni prostori)
• večje možnosti razvoja, dodatnih izobraževanj

Sodelovanje različnih starostnih skupin bo zagotovilo ne le konflikte, temveč tudi pozitivne rezultate za organizacijo. Spreminjanje trenutnih kadrovskih aktivnosti je vsekakor potrebno, da bo lahko nova generacija s svojimi novimi zahtevami in novimi funkcijami postala aktivni in produktivni član organizacije. Spremembe bodo vplivale predvsem na komunikacijo, motivacijo in razvoj korporacijske kulture. Možno je, da se bo pojavilo več konfliktov zaradi njihove pretirane samozavesti, zaradi začetnih težav v medgeneracijski komunikaciji, poleg tega pa lahko hitreje zamerijo ljudem, saj ne tolerirajo kritiziranja in nasprotovanja. Pripadniki generacije Z tudi ne prenesejo monotonije, individualizma ter nalog, pri katerih je potrebno dalj časa razmišljati (Bencsik idr., 2016).

Preden bo generacija Z prišla na trg dela je potrebno razmisliti o vseh spremembah in prilagoditvah, ki jih bodo morali delodajalci sprejeti, če bodo želeli visoko talentiran, digitalno pismen kader. Najpomembneje je, da se že sedaj dela na tem, da so v organizaciji sproščeni odnosi, odprta komunikacija, prijetna organizacijska klima ter možnost sodelovanja med različnimi generacijami zaposlenih. V takem okolju se bo lahko tudi prihajajoča generacija dobro prilagodila in delala učinkovito.

Vabimo vas tudi k ogledu filmčka, v katerem so študentje prikazali nekatere lastnosti predstavnikov generacije Z ter predstavili možnosti medgeneracijskega učenja.

VIRI

Bencsik, A., Horváth-Csikós, G. in Juhász T. (2016). Y and Z Generations at Workplaces. Journal of Competitivness, 8(3), 90–106.

Dill, K. (2015). 7 Things Employers Should Know About The Gen Z Workforce, Forbes Magazin. Pridobljeno s spletne strani https://www.forbes.com/sites/kathryndill/2015/11/06/7-things-employers-should-know-about-the-gen-z-workforce/#75029698fad7.

Kapil, Y. in Roy , A. (2014). Critical Evaluation of Generation Z at Workplaces. International Journal of Social Relevance&Concern, 2(1), 10–14.

Ozkan, M. in Solmaz, B. (2015). The Changing Face Of The Employees- Generation Z And Their Perceptions Of Work. Procedia Economics and Finance, 26, 476–483.