Piše: Anamarija Bogolin

Emocionalna inteligentnost je zmožnost osebe, da se zaveda in prepoznava svoje ter tuje emocije, da je sposobna regulirati emocije in da jih uporablja v vsakdanjem življenju. Emocionalno inteligentnejši zaposleni so z delom bolj zadovoljni, hkrati pa so organizaciji bolj predani in jo manj verjetno nameravajo zapustiti.

Na zadovoljstvo z delom vpliva zaznavanje značilnosti delovnega mesta, kar pomeni, da so zaposleni, ki značilnosti delovnega mesta ocenjujejo kot bolj pozitivne, z njim tudi bolj zadovoljni. Emocionalno inteligentnost spremlja sposobnost boljšega razumevanja pozitivnih in negativnih dogodkov na delovnem mestu, v skladu s tem pa oblikovanje bolj ustreznih odzivov nanje. Takšni zaposleni zaznavajo svoje delo kot zadovoljujoče in nagrajujoče, medtem ko pa ga čustveno manj inteligentni ljudje zaznavajo kot polno groženj in sovražno. Boljše razumejo razloge za stres, posledično pa se znajo bolj učinkovito soočati z negativnimi dogodki na način, ki jim pomaga ohranjajo pozitivne občutke in visoko zadovoljstvo z delom. Posamezniki z višjo emocionalno inteligentnostjo tudi bolj ustrezno razumejo druge in se nanje ustrezneje odzivajo, kar vodi v bolj pozitivne socialne odnose. Nenazadnje pa se emocionalna inteligentnost pozitivno povezuje tudi z uspešnostjo na delovnem mestu, ta pa lahko vpliva na odnos do dela.

Raziskave torej kažejo, da so emocionalno inteligentnejši zaposleni bolj zadovoljni z delom, vendar pa delodajalcev to ne bi smelo razrešiti njihove dolžnosti zmanjševanja delovnega stresa in izboljševanja njihovih delovnih pogojev.

 

VIR

Miao, C., Humhrey, R. H. in Qian, S. (2017). A meta-analysis of emotional intelligence and work attitudes. Journal of Occupational and Organizational Psychology 90(2), 177–202.