Kljub tehnološkemu napredku in spremembam na trgu dela, ki so usmerjene v razbremenitev človeka, še vedno ostajajo poklici, ki so zaznani kot težki, manj zaželeni in pogosto podcenjeni. To so poklici z zahtevnimi delovnimi pogoji zaradi vročine, višine, umazanije, neprijetnih vonjav, težkih bremen ali zahtevnih strank. Poleg tega vključujejo dela, ki zahtevajo 24-urno prisotnost, delo v izmenah, nočno delo ali delo, kjer si veliko zdoma. Na žalost so ti poklici pogosto tudi podplačani, kljub zahtevnim razmeram, v katerih ljudje delajo. So izjemnega pomena za nemoteno delovanje družbe, a mladi se vse manj odločajo zanje, delodajalci pa imajo vse več težav pri iskanju in zagotavljanju dovolj kadra…

---

Avtorica: Eva Boštjančič

Zavod za zaposlovanje izvaja raziskave, da bi napovedal trende zaposlovanja. Glede na odgovore 3.005 delodajalcev, ki so sodelovali v raziskavi, lahko predvidevajo, da bodo v prihodnjih šestih mesecih iskali 34.516 delavcev. Najpogosteje bodo iskani delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilci, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki (v uradih, hotelih in drugih ustanovah), prodajalci, elektroinštalaterji ter vozniki avtobusov. Kljub povpraševanju pa več kot polovica delodajalcev (50,3 %) pričakuje težave pri iskanju kadra, še posebej v zdravstvu in socialnem varstvu, gostinstvu, izobraževanju.

Uvidi iz prakse

V zadnjem mesecu sem sama doživela tri uvide v poklice, ki so nujno potrebni za funkcioniranje naše družbe, vendar kadra drastično primanjkuje.

Prvi uvid je bil, ko sem iskala dom za starejše občane za oslabelega 82-letnega očeta. Povedali so mi, da imajo posteljo zanj, vendar so nekateri oddelki fizično zaprti, ker ni dovolj negovalk in negovalcev. Nepokretni stanovalci potrebujejo največ oskrbe in pomoči, a ker ljudi ni, najhitreje zaprejo te oddelke.

Drugi uvid je prišel med udeležbo na konferenci projekta FLIARA na Irskem, kjer so iz več držav prihajali enaki vtisi: “Danes ni moderno biti kmet – vstajati pred zoro, skrbeti za vedno lačne živali, kidati gnoj večkrat na dan in trepetati pred poletno točo ali pomladansko zmrzaljo, ki lahko uniči pridelek.” Biti kmet je pri nas še vedno žaljivka, ne pa plemenit poklic, ki omogoča neodvisnost, samooskrbo in sožitje z naravo. Danes je moderno biti vplivnež, ki se sonči na Maldivih in razkazuje intimo svojega doma na družbenih omrežjih.

Tretji uvid je bil, ko sem se sprehajala po Ljubljani in opazila, da so se urniki gostiln in restavracij spremenili. Kljub poletni sezoni so odprte krajši čas, ker ni natakarjev, kuharjev in pomivalcev posode, ki bi skrbeli za goste. Goste, ki so lahko hkrati tudi vplivneži in vsako napako ocenijo na Googlu, kar negativno vpliva na gostinca in njegove zaposlene.

Kaj se je spremenilo?

Spremenile so se vrednote. Moja starša sta me naučila, da je delo vrednota, ki te polni, nudi neodvisnost in rast. Danes nove generacije razmišljajo drugače, kako delati manj in zaslužiti več. Spremenila se je potreba po opaženosti in prepoznavnosti. Poklici, ki se dogajajo v ozadju, so postali nevidni. Nevidni so Woltovi kolesarji, smetarji, ki vsako jutro počistijo s pločevinkami in plastičnimi kozarci pobarvano mestno jedro, zdravniki, ki nam online napišejo napotnico, in kmalu bomo nevidni tudi psihologi?

Ali mladi gledajo naprej?

Sprašujem se, ali mladi gledajo naprej in ali vedo, da zaslužijo le najboljši, najprodornejši in tisti z res zanimivo idejo? Ali vedo, da je potrebno varčevati za prihodnost, ki vedno pride prekmalu? Kaj lahko naredijo delodajalci, da vrnejo ugled nujno potrebnim poklicem in pritegnejo nove (in ne le mlade) kandidate v zdravstvo, gostinstvo, logistiko, kmetijstvo, gozdarstvo?

Kako ponovno zgraditi znamko zahtevnih poklicev?

Vprašajmo obstoječe delavce: Tiste, ki danes opravljajo delo medicinskih sester, šoferjev, kuharjev, gozdarjev, kmetov, vprašajmo, kaj jim poklic pomeni, zakaj so se zanj odločili in kaj jim ta poklic dobrega prinaša. Njihove odgovore uporabimo pri iskanju novih kadrov.

Predstavitev v šolah: Organizirajmo predstavitve deficitarnih poklicev v šolah, kjer omogočimo učencem in dijakom osebno izkušnjo z opravljanjem teh poklicev.

Promocija poklicev v medijih: Pri pisanju tega članka sem zasledila več pisnih in video prispevkov o robotih, ki strežejo sladice, kot pa o ljudeh, ki to počno v in pred kuhinjo srčno in človeško.

Oblikovanje znamke na družbenih omrežjih: Ustvarimo blagovno znamko določenega poklica na družbenih omrežjih (npr. kmet), kjer predstavimo pozitivne plati, dodano vrednost in pomen teh del za posameznika kot tudi za širšo družbo.

Le s skupnimi prizadevanji in spremembo družbenih vrednot lahko povrnemo ugled poklicem, ki so ključni za našo družbo in njeno nemoteno delovanje.