“Delo na zahtevo” je novodobno skovana besedna zveza, ki veliko obljublja, vprašanje pa je komu. O podobni temi, prekarnem delu, smo že pisali. Danes pa bomo opredelili in razmišljali o pomenu in vplivu ti. “dela v ozadju”.
Ste kdaj naročili hrano preko aplikacije, ali uporabljali Google slike? Potem ste se že srečali z osebo, ki opravlja delo na zahtevo. Osebe, ki ustrežejo našim željam in potrebam. Osebe, ki so nam vedno na voljo. Zgolj s klikom na aplikacijo (Glovo, Uber, Lyft …) nekaterim omogočimo nujno potreben živež in sebi večje zadovoljstvo in “ugodje”.
RTVSlo je pred kratkim objavil kanadsko-francosko dokumentarno oddajo: Delo na zahtevo. 55-minutni dokumentarec je na voljo še nekaj tednov, zato toplo priporočamo ogled in morda poglobitev v problematiko, ki je mnogim od nas skrita in pozabljena.
O dokumentarnem filmu so razmišljali tudi študentje magistrskega študija psihologije.
Kako bi opredelil/a delo na zahtevo? Katere so ključne značilnosti dela na zahtevo?
“Delo na zahtevo je priložnostno delo, ki je odvisno od zahtev in potreb uporabnikov, pri čemer so zaposleni plačani glede na njihovo uspešnost pri delu in uspešnost zadovoljitve zahtev trga/potrošnikov.”
“Delo na zahtevo temelji na platformnem kapitalizmu, ki temelji na ekstremnem potrošništvu, maksimalizmu udobja za potrošnika.”
Katere prednosti ima delo na zahtevo?
“Delo na zahtevo obljublja, da bo delo cenjeno glede na vrednost dela, ki ga posameznik opravi in ne glede na posameznikovo raso, spolno usmerjenost, izobrazbo.”
“Delavci imajo popolnoma fleksibilen delavni urnik. Torej lahko delajo kadarkoli, kakorkoli in kjerkoli želijo. Imajo popolnoma proste roke pri strukturiranju svojega delovnega dneva in tako zaslužijo toliko denarja, kolikor delajo.”
“Fleksibilnost urnika (delavec sam odloča kdaj in koliko bo delal), neodvisnost (delavec nima neposrednih nadrejenih, katerim bi bil dolžan odgovarjati), zaslužek (v začetku je zaslužek pogosto dober), plačilo je odvisno zgolj od opravljenega dela (in ni povezano z izobrazbo in sociodemografskimi spremenljivkami). Platformno delo ima torej zagotovo določene prednosti, ki lahko brezposelnim in tistim, ki nimajo »zaželenih« sociodemografskih spremenljivk
pripomorejo k boljšemu življenju.”
Katere pomanjkljivosti ima delo na zahtevo?
“Delodajalci, razen v primeru dostavljavcev hrane in voznikov, ne vedo kdo dela za njih in tudi ne želijo vedeti, ker jih je strah v kakšnih razmerah le-ti delajo. Zaposleni imajo status pogodbenike in so popolnoma brez delavskih pravic (npr. zavarovanje za brezposelnost, zdravstveno zavarovanje, nadure, minimalna plača), saj velika podjetja ne želijo biti odgovorna zanje. Ne malokrat se zgodi tudi, da se plačilo spreminja brez predhodnega obvestila.”
“Menim, da dokumentarni film predstavi delo na zahtevo preveč enostransko, saj prikaže posameznike, ki to opravljajo kot žrtve. Hkrati pa marsikateri tradicionalni poklici prav tako vključujejo takšne vrste izkoriščanja delavcev. Sama sem mnenja, da vsekakor gre za izkoriščanje, še posebej ranljivih posameznikov npr. tistih z nizkim SES in priseljencev, a to ne velja za vse. Marsikdo izmed nas ima izbiro, a se za takšno delo vseeno odloči. Hkrati bi še poudarila, da
je ta odločitev prostovoljna, kar pomeni, da bi se posamezniki morali zavedati v kaj se spuščajo in kaj so meje takšnega dela.”
Za delavca je tovrstno delo praktično vedno izhod v sili, saj drugih priložnosti za delo nimajo (morda jim primanjkuje delovnih izkušenj, niso izobraženi ali pa se soočajo z drugimi vrstami sistemskih preprek, ki jim otežujejo, da bi vstopili v delovno razmerje kot zaposleni). Delo tudi ni fleksibilno v pravem pomenu besede, saj ima lahko prioritiziranje drugih obveznosti hude posledice na njihovo prihodnje delo (npr. dobivajo manj naročil ali pa delodajalec kar v celoti prekine sodelovanje). Tako delo samo na papirju predstavlja možnost prilagajanja delovnih obveznosti, v resnici pa se gre za izkoriščanje delovne sile.”
Kaj se zgodi v primeru, ko se zaposlenemu izbrišejo pretekle ocene, ki so kazalnik njegovega uspeha ali če neko storitev ocenimo s slabo oceno (npr. oceno 2)?
“Na neki točki se začnemo spraševati – ali smo le še številka, višina ocene in sami po sebi ne pomenimo nič več? Veliko uporabnikov se ne zaveda, da s svojim vedenjem (npr. podaja slabe ocene ali pritožbe) vpliva na preživetje in dobrobit zaposlenih.”
“S tem ko posamezniku dodelimo nizko oceno smo lahko odgovorni, da zaprejo njegov račun ali z drugimi besedami, da smo ga obsodili na brezposelnost. Vse to predstavlja veliko stresa za te posameznike, saj drugih priložnostih za njih ni in tako brez predhodnega opozorila lahko ostanejo brez dela in zaslužka, ki ga nujno potrebujejo. Kot uporabnikih takšnih storitev je pomembno, da se zavedamo naše odgovornosti ter da so tudi te posamezniki ljudje in ne stroji, ki si ne smejo privoščiti nobene napake.”
“Hkrati so ti standardi pristranski, saj povratna informacija o stranki (npr. o neprimernem vedenju) ne sproži nobenih sankcij zanjo, npr. ji ni prepovedano nakupovati prek določene platforme. Medtem pa za domnevno neustrezno nudenje storitev delavca, le-ta lahko izgubi službo. To daje implicitno sporočilo, da ima stranka vedno prav (tudi, ko nima) in da je delavec v primeru nepravičnosti z vidika vedenja stranke ali pa podajanja ocene, nemočen.”
Kako se povezuje delo na zahtevo z etičnim vedenjem in vseživljenjskim učenjem?
“V svetu, kjer ima stranka vedno prav, neizogibno zanemarjamo človekove pravice in svoboščine tistih, ki morajo biti za stranke pripravljeni tvegati vse, samo, da lahko preživijo.”
“Za delo na zahtevo večinoma odločijo marginalizirani posamezniki, le-to pa jih še bolj osami in potisne na rob družbe, kjer nihče ne ve kaj se z njimi dogaja ali celo da obstajajo. Ker je to edini način za njihov zaslužek, so tako tovrstni posamezniki pripravljeni delati tudi za zelo majhno plačilo.”
“V takih pogojih je vseživljenjsko učenje praktično nemogoče, saj delovna sila ni videna kot dodana vrednost, v katero je potrebno vlagati, temveč zgolj kot orodje za maksimizacijo profita. Vsak delavec je pogrešljiv, saj monopol, ki ga te platforme imajo ponuja neomajen vir delovne sile, ki je pripravljena delo narediti za manj denarja.”
“Tiranijo šefa je tako nadomestila tiranija algoritma, ki pa je še veliko hujša, saj njena objektivnost ne pozna sočutja ali relevantnih okoliščin.”
“Osebna in akademska rast je (vsaj po mojem mnenju) ena izmed temeljnih pravic vsakega človeka. Želela bi si živeti v svetu, ki spodbuja vseživljenjsko učenje in tako oblikuje vedno boljšo in boljšo družbo.”
“Pomembno je, da se zavedamo, da do premika ne bo prišlo tako hitro na ravni zakonov in da odgovornost prevzamemo tudi sami. To pa lahko naredimo že s spoštovanjem dela na zahtevo in nasmehom, ki ga namenimo dostavljalcu hrane.”
psihologijadela.com 