Ste že kdaj razmišljali, kako lahko praznični duh na delovnem mestu poveča zadovoljstvo in povezanost vašega tima? Praznične aktivnosti, od skupinskega okraševanja do zabavnih darilnih izmenjav, niso le trenutki veselja, temveč tudi priložnost za krepitev odnosov in pozitivne organizacijske kulture. A pozor – nepremišljena praznovanja lahko hitro pripeljejo do nasprotnih učinkov! Odkrijte, kako ustvariti praznično vzdušje, ki bo navdušilo vse vaše zaposlene.
Avtorica: Ida Vraničar
Praznična sezona, ki v glavnem poteka v decembru, ima pomemben kulturni in družbeni pomen, pri čemer je osrednje mesto v praznovanju namenjeno božiču. Tradicije, kot so druženja z družino, obdarovanja in okraševanje, so močno vplivale na to, kako dojemamo decembrske praznike, tako v osebnem kot tudi v delovnem okolju. Organizacije po svetu so prepoznale pomembnost vključevanja prazničnega vzdušja v delovne procese, saj to vpliva na občutek povezanosti, pripadnosti ter dobro počutje zaposlenih. Praznovanja na delovnem mestu, kot so službene zabave, obdarovanja in skupinske aktivnosti, odražajo širše družbene običaje ter krepijo pozitivne odnose med zaposlenimi in organizacijo. Vendar pa morajo biti takšne aktivnosti skrbno načrtovane, saj nepremišljena izvedba lahko vodi v občutek izključenosti ali drugih negativnih posledic.
Kaj so prednosti praznovanj na delovnem mestu?
Praznovanje decembrskih praznikov na delovnem mestu predstavlja priložnost za krepitev občutka pripadnosti, povezanosti in priznanja med zaposlenimi. Če upoštevamo ugotovitve predstavljenih raziskav, si zaposleni želijo praznovanja decembrskih praznikov, med drugim službenih zabav. Pomembno je, da so sta praznovanja kar se da praznična, zabavna in z nekaj tradicije. Praznovanje (oz. službene zabave) lahko doseže različne cilje organizacije (zabava, druženje, podpora organizacije) in lahko vpliva tako na organizacijo kot njene zaposlene. Dobro načrtovane praznične aktivnosti lahko prispevajo k pozitivnemu vzdušju, izboljšanju odnosov ter višji motivaciji zaposlenih, kar ima dolgoročno pozitiven učinek na organizacijsko kulturo in uspešnost. Vendar pa se je pri tem pomembno kritično opredeliti do same narave takšnih praznovanj.
Dobro načrtovane praznične aktivnosti lahko ustvarijo okolje, kjer se vsak posameznik počuti spoštovanega in cenjenega, hkrati pa krepijo občutek skupnosti in povezanosti med zaposlenimi.
Tradicionalna in kulturna stran praznovanj
Po eni strani praznični dogodki pogosto odražajo večinsko kulturo, kar lahko vodi v občutek izključenosti tistih, ki praznikov bodisi ne praznujejo bodisi do njih nimajo osebnega odnosa. Tradicionalne dejavnosti, kot so božične zabave ali obdarovanja, morda ne nagovarjajo raznolikih vrednot in prepričanj vseh zaposlenih, kar lahko povzroči nezadovoljstvo ali celo negativne posledice za organizacijo. To odpira vprašanje, kako se lahko organizacije v praksi resnično prilagodijo različnim potrebam zaposlenih, hkrati pa ohranjajo skupno praznično vzdušje. Poleg tega je treba upoštevati tudi, da praznične dejavnosti na delovnem mestu ne smejo postati zgolj formalnost ali priložnost za izkazovanje pričakovanih vrednot, ki naj bi jih organizacija zastopala. Če so dogodki organizirani brez jasne povezave z vrednotami podjetja ali brez iskrenega interesa za dobro počutje zaposlenih, lahko ti dogodki delujejo površinsko in neiskreno. Takšni poskusi vključevanja ne prinesejo želenih rezultatov, temveč lahko nasprotno povečajo občutek odtujenosti in neavtentičnosti.
Kako naprej?
Kljub temu da praznična praznovanja ne bodo vodila do čudežev, pa je koristno razmisliti o njihovi vpeljavi kot pomemben organizacijski običaj. Zato je bistveno, da organizacije k načrtovanju prazničnih dejavnosti pristopijo premišljeno in vključujoče, pri čemer se ne osredotočajo zgolj na ohranjanje tradicije, temveč na ustvarjanje okolja, kjer se lahko vsak posameznik počuti spoštovanega in cenjenega. Prazniki na delovnem mestu naj bi postali priložnost za povezovanje in izražanje priznanja za dosežke, pri čemer mora biti v ospredju skrb za dobro počutje vseh zaposlenih. Le tako lahko praznično obdobje na delovnem mestu služi kot resničen vir povezovanja, krepitve medosebnih odnosov in dolgoročnega pozitivnega vpliva na organizacijsko kulturo.
Če želite izvedeti več o tej temi vas vabimo, da preberete spodnji prispevek.
Sem študentka podiplomskega študija psihologije na Univerzi v Mariboru, sicer pa prihajam iz Bele krajine. Moja pot psihologije se je začela že tekom osnovne šole, ko sem se začela spraševati o vzrokih vedenja ljudi in kaj se ‘plete’ v njihovih glavah. Z iskanjem odgovorov na ta vprašanja sem nadaljevala v srednji šoli. Takrat sem tudi za izbirni predmet izbrala psihologijo, za katero me je še dodatno navdušila profesorica psihologije. Vse te pozitivne izkušnje so me vodile do študija psihologije, kjer sem ugotovila, kako zelo široko področje je psihologija. Posledično so postala tudi moja zanimanja bolj raznolika – zanima me kadrovska psihologija, klinična, socialna, v zadnjem času pa tudi marketing in nevroznanost. Vendar menim, da je pomembno imeti veliko znanja iz različnih področij psihologije, saj se nenazadnje ta med seboj zelo prepletajo. V psihologiji vidim svojo strast, saj kot pravi Carl Rogers:’Radovednost je motor učenja.’
Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.
Vaši podatki bodo obdelani v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov (GDPR).
PSIHOLOGIJA DELA 