Tiho (delovno) mesto

Tišina je nekaj, kar je dandanes težko najti v tisti izvorni, čisti obliki, saj je okoli nas vedno prisotnih nešteto zvokov, pa naj bojo to potnik na avtobusu, ki se glasno pogovarja po telefonu, ko se vozimo iz službe, hrup s ceste, ko sedimo doma pri kosilu ali pa brnenje tiskalnika v službi. Če že ne živimo ravno puščavniškega življenja, popolnoma izolirani od civiliziranega sveta, nam hrup sledi na vsakem koraku. Veliki francoski matematik, fizik in filozof 17. stoletja Blaise Pascal je izjavil, da vsa nesreča ljudi izhaja iz enega samega preprostega dejstva: da ne morajo tiho sedeti v svoji sobi. V svoji oceni se najverjetneje niti ni pretirano zmotil.


Avtor: Urban Umek

Negativni učinki hrupa na človeka so že dodobra raziskani. Zelo lepo jih ilustrira raziskava, sicer že iz daljnega leta 1975, izvedena na ameriški osnovni šoli, ki se je nahajala poleg železniške proge. Med seboj so primerjali razrede, ki so imeli pouk v učilnicah, ki so bile bližje tirom, in razrede, ki so imeli pouk v učilnicah bolj oddaljenih od tirov, torej v bolj mirnem oziroma tišjem delu šole. Na testu branja so se bolje odrezali učenci, katerih pouk je potekal v tišjem delu šole, učinek hrupa pa se je skozi leta kumuliral, saj je bila razlika med učenci v šestem razredu največja, med seboj so se razlikovali že za celo oceno. Mogoče boste nekateri po prebranem zamahnili z roko in si mislili, da imajo težave samo občutljivi otroci, ki se še niso uspeli privaditi na realnost, a žal ni tako. Hrup ne vpliva le na učence v šolskih klopeh, temveč tudi na zaposlene na njihovih delovnih mestih. Množica raziskav izpostavlja različne negativne posledice izpostavljenosti raznim zvokom. Od sprememb krvnega tlaka in srčnega utripa, do zmanjšana produktivnosti, pripravljenosti za sodelovanje in ustrežljivosti. Povezuje se tudi z nižjim zadovoljstvom in blagostanjem. Steelcaseova raziskava iz 2016, ki je zajela zaposlene v 17 državah, je ugotovila, da pri kar 1/3 zaposlenih hrupno delovno okolje vodi v manjšo zavzetost za delo. Kot vidimo je hrup precej problematičen, neodvisno od starosti.

Množica raziskav izpostavlja različne negativne posledice izpostavljenosti raznim zvokom.

Tihi sestanki

Ali se dajo ti negativni učinki, če že ne odpraviti pa vsaj ublažiti? Asselineau in kolegi pravijo, da ja in za zgled postavijo kvekerje, versko sekto, ki je svoje sledilce učila, da naj trepetajo pred božjo besedo, od koder tudi izvira njihovo ime. Svoja srečanja so začeli in končali s skupinsko tišino, ki je pripomogla k pomembnemu elementu procesa sprejemanja odločitev, oblikovanju t.i. »smisla srečanja«. Predlagajo, da bi se tišino uvedlo v sklopu sestankov in sicer tako, da bi povedanemu šele po nekaj trenutkih sledil naslednji govorec. Delovala bi torej po podobnem principu kot štetje do pet, ko smo jezni, da ne “izstrelimo” česa, kar bi ladjo dokončno potopilo. Z zgoraj opisanim vključevanjem tišine med sestanki bi pri zaposlenih zmanjšali strah pred izražanjem mnenja, saj le temu ne bi takoj sledilo nekonstruktiven ugovor tistih, ki se s povedanim ne strinjajo, temveč konstruktiven protiargument. Namesto delitve na tiste za in tiste proti bi torej vključitev tišine med zaposlenimi vzbudila občutek enotnosti, kljub njihovim različnim pogledom, kar pa je tudi bistvo smisla srečanja, da ima proces prednost pred izidom. Sama ideja morda zna sprva zveneti nekoliko neumno: »Kaj bomo tiho na sestankih, samo še dlje bodo trajali!«, ampak če dobro pomislimo na vsa nestrinjanja, ki so prerasla v vojno decibelov, ker ni nihče pomislil, preden je »bleknil«, lahko vidimo njene prednosti.

Tihi prostori

Ker pa velika večina zaposlenih svojega delavnika ne preživlja po konferenčnih sobah, temveč v pisarnah, je tišino na delovnem mestu smiselno uvajati tudi prek tako imenovanih tihih prostorov. Gre za navadno manjše sobe oziroma prostore na delovnem mestu, kamor se zaposleni lahko umaknejo in so zasnovane tako, da močno zmanjšajo prehodnost zvoka iz zunanjosti v notranjost in obratno. Tihi prostori imajo pri zaposlenih več pozitivnih učinkov. Povečajo funkcionalno udobje zaposlenih (gre za obseg, v katerem okolje podpira dejavnosti, povezane z delom), možnosti za obvladovanje neugodnih okolijskih razmer (npr. umik v primeru senzorne preobremenitve) in spodbujajo občutek nadzora nad okoljem. Slednji se povezuje pozitivno povezuje z odnosi med zaposlenimi, zadovoljstvom z delovnim okoljem in samim delovnim mestom. Večina interakcij, ki potekajo znotraj organizacije, četudi gre le za poslušanje šefa ali predajanje navodil podrejenemu, od zaposlenega zahtevajo velik socialni in miselni napor. V tem primeru je hrup okolice le še dodaten distraktor, ki lahko privede do preobremenitve teh sistemov in posledično do »napak« v interakciji, pa naj gre le za npr. odrezave odgovore ali miselno odsotnost na sestanku. Z uvedbo tihih prostorov omogočimo, da zaposleni za nekaj trenutkov ustavijo ta konstanten tok zahtev, ki jih pred njih postavlja okolje, se malenkost razbremenijo in v miru premislijo, kako se bodo lotili naslednje naloge. Nedvomno je vsakdo v službi kdaj pomislil, kaj bi dal, da bi se lahko le za trenutek umaknil nekam na samo in v tišini spil kavo.

Popolna tišina na delovnem mestu

Ali to pomeni, da je potrebno v organizaciji prepovedati pogovor med zaposlenimi, da ne bi motili zbranosti drugih zaposlenih? Nikakor ne, to bi kvečjemu ustvarilo nove težave, pa čeprav bi razrešili problematiko zvoka. No, seveda tudi pretirana tišina nima pozitivnih učinkov na zaposlenega, le pomislimo na dezorientiranost in nelagodje, ki ga pri ljudeh povzroča popolna tišina v tihi sobi na sedežu podjetja Microsoft, kjer naj bi lahko slišal kri, ki se pretaka po žilah. Tudi za zvok je, podobno kot za večino ostalih stvari v življenju, značilen odnos narobe obrnjene U krivulje. Torej preveč hrupa je za zaposlenega in kvaliteto njegovega dela škodljivo, a tudi premalo pusti negativne posledice. Skušamo torej nekako uravnotežiti razmerje med tišino in hrupom, seveda pa moramo pri tem upoštevat individualnost vsakega zaposlenega, saj lahko drugače naredimo več škode kot koristi. Naj pa za konec izpostavim, da ni vsak hrup moteč oziroma problematičen. Zvok človeškega govora velja za najbolj motečega in lahko pomembno vpliva na razne organizacijske procese, medtem ko lahko naravni zvoki, kot je npr. zvok slapa, pozitivno vplivajo na razpoloženje in kognitivno delovanje zaposlenih. 


Reference


Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.

Vaši podatki bodo obdelani v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov (GDPR).