Vsaka pesem nosi zgodbo – in za vsakim močnim glasom stoji nekdo, ki je pomagal tej zgodbi dati krila. V svetu, kjer je glasba pogosto razumljena kot dar, pozabljamo, kako pomembno vlogo igrajo trud, usmerjanje in prava podpora. Petje ni le veščina, temveč pot osebne rasti, samospoznavanja in poguma. Prav to so temelji, na katerih gradi Marjetka Vovk. V pogovoru z njo smo se dotaknili ne le tehnik in vaj, temveč tudi notranjega sveta pevcev, njihovega razvoja in pomena varnega prostora, kjer se lahko glas – in človek – resnično razvije.

---

Avtorica: Naja Rotar

V svetu glasbe je talent le en del celote – enako pomembni so vztrajnost, predanost in prava podpora. V tem intervjuju sem se pogovarjala z Marjetko Vovk, izkušeno pevko, mentorico in soustanoviteljico ene najbolj priznanih pevskih šol pri nas. S svojo predanostjo poučevanju in razvoju pevskih talentov je pomagala številnim mladim glasbenikom, da so našli svoj glas in samozavest.

Marjetka Vovk ni le odlična učiteljica, ampak tudi aktivna pevka, ki že vrsto let blesti na glasbeni sceni. Širša javnost jo pozna kot polovico uspešnega glasbenega dua Maraaya, s katerim je osvojila številne glasbene odre in srca poslušalcev. Njeno mentorstvo pa sega dlje od tehnike petja – poudarja tudi osebno rast, izražanje čustev in samozavest, saj verjame, da je petje umetnost, ki presega zgolj pravilno intonacijo in tehniko.

V čem se po tvojem mnenju razlikuje gradnja umetniške kariere od kariere na drugih področjih?

Umetniška kariera je res posebna, ker združuje tvojo osebnost, tehnične spretnosti in povezavo z občinstvom. Ni predvidljiva kot drugi poklici. Je osebna – ustvarjeno delo je del tebe, zato kritika boli, uspeh pa je globoko oseben. Kariera je bolj kaotična – vse je odvisno od pravih priložnosti, poznanstev in tega, ali te ljudje opazijo. Zelo pomembno je občinstvo. Lahko si tehnično vrhunski, a brez prave povezave z ljudmi ostaneš v ozadju. Treba je razumeti, kako se dotakniti njihovih čustev.

In zadnja stvar – umetniki smo pogosto tudi sami svoji menedžerji. Ljudje si predstavljajo, da je umetnost samo strast in ustvarjanje, a v resnici je uspeh povezan tudi z dobrim upravljanjem kariere, denarja in poznanstev. Na koncu gre za iskanje ravnovesja med tem, da ostaneš zvest sebi, da si čustveno močan in da razumeš svet okoli sebe.

Kako v svoji pevski šoli prilagajaš pouk, da vsak učenec dobi najboljšo možno podporo za svoj razvoj?

V moji pevski šoli verjamem, da ima vsak možnost napredka, ne glede na to, s kakšno stopnjo talenta ali znanja začne. Ker večinoma delam z otroki, ki se s petjem šele spoznavajo, imam ta privilegij, da se mi ni treba ozirati na neke teste znanja – pomembna je le volja posameznika.

Skozi leta sem večkrat videla, kako se lahko na prvi vtis manj sposoben otrok razvije bolj kot tisti z več predispozicijami. Zato se pri poučevanju osredotočam na celosten pristop. Če se ob petju tudi sam razvijaš in si prizadevaš za boljšo samopodobo, se bo razvijalo tudi tvoje petje. Verjamem v spodbuden način učenja, kjer je pohvala veliko močnejše orodje kot graja. Moj cilj ni le tehnično izboljšanje glasu, ampak tudi to, da se vsak učenec počuti samozavestno in sproščeno pri izražanju.

Katere metode pa uporabljaš za pomoč pevcem pri razvijanju?

Najprej je seveda ključno predajati tehnično znanje. Skozi različne vaje razvijamo pravilno dihanje, intonacijo, artikulacijo in stabilnost glasu. Pomembno je, da pevci razumejo, kako deluje njihov glas in kako ga lahko nadzorujejo. Poleg tehničnih vaj pa veliko pozornosti namenjam tudi interpretaciji in izražanju čustev v petju.

Petje ni samo pravilno zapeti ton, ampak prenesti zgodbo in čustva na poslušalca. Tukaj veliko delamo na povezavi med telesom, glasom in občutki. Spodbujam pevce, da se sprostijo in skozi petje izražajo svojo avtentičnost. Pomemben del učenja je individualnost posameznika – vsak pevec je drugačen, zato metode prilagajam vsakemu posebej.

Petje ni samo pravilno zapeti ton, ampak prenesti zgodbo in čustva na poslušalca.

Kako mentorstvo vpliva na pevce in kateri dejavniki jih po tvojem mnenju najbolj motivirajo?

Pravilno mentorstvo je ključnega pomena za rast pevca tudi na motivacijski in čustveni ravni, ne samo tehnični. Petje ni zgolj veščina, ampak izraz osebnosti, zato je pomembno, da mentor pomaga pevcu razviti samozavest in sproščenost pri izražanju.

Ker sem sama aktivna pevka in redno nastopam na odrih, jih lahko motiviram tudi z lastnim zgledom. Vidijo, da vse, kar jih učim, uporabljam tudi sama v praksi. To jim daje občutek, da so koraki, ki jih delajo, resnično uporabni in da se s pravim pristopom lahko razvijejo v samozavestne pevce.

Najbolj jih po mojem mnenju motivira občutek napredka – ko začutijo, da zmorejo nekaj, česar prej niso mogli. Prav tako jih motivira občutek, da lahko eksperimentirajo in delajo napake brez strahu pred kritiko. Če se učenec počuti razumljenega in podprtega, bo lažje napredoval.

Kako učencem pomagaš pri gradnji samozavesti in premagovanju treme?

Tremo poskušam predstaviti kot nekaj povsem naravnega – spremljevalko, ki je vedno prisotna, a se jo lahko naučimo obvladovati. Namesto da bi jo dojemali kot oviro, jo poskušamo razumeti kot energijo, ki jo lahko usmerimo v boljšo izvedbo.

Zaupanje vase in v svoje znanje je zelo pomembno. Bolj kot si prepričan v to, kar znaš, manj te trema ohromi. Zato se veliko ukvarjamo s pripravo – ko učenec ve, da je dobro pripravljen, se lažje sprosti. Uporabljam tudi sprostitvene tehnike in dihalne vaje, ki umirijo telo in misli. Sčasoma in s prakso se strah pred nastopi zmanjša, nadzor nad tremo pa postane lažji.

Trema ni ovira – je energija, ki jo lahko usmerimo v boljšo izvedbo.

Se pri pevcih srečuješ z izgorelostjo? Kako jih podpiraš pri preprečevanju?

Da, pri pevcih se izgorelost lahko pojavi precej hitro, saj smo izpostavljeni velikim pritiskom. Javno nastopanje prinaša konstantno ocenjevanje in kritike, kar je lahko čustveno naporno. Poleg tega je glas zelo občutljiv instrument, ki takoj pokaže posledice utrujenosti.

Zato je pomembno, da se pevci naučijo poslušati svoje telo. Glas nam sam pove, kdaj smo preobremenjeni, in če tega ne upoštevamo, lahko hitro pride do težav. Učim jih, da si vzamejo čas za regeneracijo, poskrbijo za dovolj spanja, pravilno dihanje in hidracijo. Poleg fizičnega počitka je pomemben tudi mentalni odklop.

Veliko govorim o tem, kako ločiti sebe kot osebo od svojega nastopa – kritika ne določa tvoje vrednosti. Prav tako jih spodbujam, da si postavijo meje in ne sprejmejo vsakega nastopa ali projekta samo zato, ker “je to treba”. Bolje je narediti manj stvari, a jih izvesti kakovostno in z užitkom.

Kako pri svojih učencih prepoznaš potencial in jih usmerjaš na njihovi pevski poti?

Zame je potencial predvsem volja do napredka. Prava rast prihaja z vajo. Pomembno mi je, da učenci uživajo v procesu učenja, raziskujejo petje in se ne bojijo napak, temveč jih sprejmejo z radovednostjo.

Pomagam jim odkriti edinstvene lastnosti glasu in razviti svoj slog, namesto da bi posnemali druge. Pristop prilagodim posamezniku – nekateri potrebujejo več tehnike, drugi več podpore pri izražanju. Ključ je v tem, da vsakemu dam orodja, ki jih potrebuje za svoj razvoj, in jih usmerjam tako, da se razvijajo v svojo najboljšo različico, ne v nekaj, kar si predstavljajo, da bi “morali” biti.

---

O avtorici: Sem Naja Rotar, študentka magisterija psihologije. Glasba je bila in bo vedno velik del mojega življenja, saj sem bila tudi sama ena izmed učenk Marjetke Vovk. Kasneje me je pot zanesla v tujino, kjer sem se posvetila študiju psihologije, vendar bosta ustvarjanje in predajanje zvoku vedno ostala del mojega sveta.

---

Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.

Vaši podatki bodo obdelani v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov (GDPR).