psihologijadela delovna učinkovitost,izobraževanje,kompetence,Organizacijske spremembe in razvoj

Analiza vrzeli veščin (ang. Skills gap analysis)

Sodobno delovno okolje zaznamujejo hitre spremembe v tehnologiji in organizaciji dela, kar neprestano spreminja zahteve po veščinah na delovnem mestu. Posledično narašča potreba po sistematičnih metodah, ki omogočajo prepoznavanje razlik med obstoječimi in potrebnimi znanji. Ena izmed ključnih metod za soočanje s temi izzivi je analiza vrzeli veščin (ang. Skills gap analysis).

Avtorica: Katarina Horvat

Kaj je analiza vrzeli veščin?

Analiza vrzeli veščin je metoda, namenjena prepoznavanju in ovrednotenju razlike med trenutnim naborom veščin posameznika ali organizacije ter veščinami, ki so potrebne za dosego želenih ciljev. V osnovi gre za diagnostično orodje, ki omogoča sistematičen pregled kompetenc v primerjavi z vnaprej opredeljenimi standardi (Antonucci in Ovidio, 2012; Capranos in Magda, 2023).

Metoda ima strateško vlogo, saj predstavlja izhodišče za načrtovanje ciljno usmerjenih intervencij na področju izobraževanja in razvoja zaposlenih (World Economic Forum, 2023).

Zakaj je metoda pomembna?

Raziskave kažejo, da lahko vrzeli v znanju negativno vplivajo na uspešnost in inovativnost podjetij (OECD, 2024; Brunello in Wruuck, 2021). Po drugi strani pa organizacije, ki svoj razvoj zaposlenih uskladijo z ugotovljenimi vrzelmi, lahko povečajo uspešnost do 40 % in hkrati znižajo stroške usposabljanja za polovico (Jost in sod., 2022).

Metoda je izjemno koristna tudi za posameznike, saj jim omogoča prehod iz pasivnega v aktivno oblikovanje karierne poti. S prepoznavanjem ključnih področij razvoja lahko posamezniki sprejemajo premišljene odločitve o izobraževanju (Ramlall in Ramlall, 2025), kar povečuje njihovo zaposljivost in karierno prilagodljivost.

Kako poteka proces?

Analiza vrzeli veščin se običajno izvaja v petih sistematičnih korakih:

  • Opredelitev želenih veščin: Natančna določitev znanj in spretnosti, ki so potrebne za določeno vlogo ali cilj. Namesto splošnih opisov je ključna specifičnost (Verlinden, 2025).
  • Ocenjevanje trenutnega stanja: Zbiranje podatkov o dejanskih veščinah s pomočjo intervjujev, samoocen, metode 360 stopinj ali opazovanja vedenja.
  • Analiza in razvrščanje vrzeli: Primerjava zahtevanih in obstoječih veščin ter razvrščanje vrzeli na kritične (nujne za delo), pomembne in dopolnilne (Brunello in Wruuck, 2021).
  • Načrtovanje intervencij: Oblikovanje akcijskega načrta s SMART cilji. Ukrepi lahko vključujejo usposabljanja, mentorstvo, rotacijo delovnih mest ali zaposlovanje novih kadrov (Verlinden, 2025).
  • Spremljanje in evalvacija: Redno preverjanje napredka in prilagajanje ciljev, saj analiza ni enkratna aktivnost, temveč ponavljajoč se proces (McGuinness in Ortiz, 2015).

Vloga psihologa

Pri analizi vrzeli veščin ne gre le za tehnično primerjavo podatkov, temveč za proces, ki vključuje pomembne psihološke dejavnike. Psiholog ima ključno vlogo tako na ravni posameznika kot organizacije. Sodeluje pri izbiri psihodiagnostičnih sredstev in interpretaciji rezultatov, pri čemer poleg tehničnih znanj upošteva tudi mehke veščine, učni potencial in motivacijo. Ker lahko razkritje vrzeli pri zaposlenih sproži negotovost ali odpor, psiholog s strokovno komunikacijo krepi psihološko varnost in spodbuja sprejetost metode. Skrbi za zanesljivost in veljavnost meritev ter etično izvedbo postopka.

Če vas o metodi analize vrzeli veščin zanima še več, vabljeni, da si preberete seminarsko nalogo:

Horvat_KRZ_seminar_analiza vrzeli veščin.docxDownload

Za dodatno branje:

Allianze HR Consultancy. (2025, November 30). Skills Gap Analysis Success Story. https://allianzehr.com/skills-gap-analysis-success-story/

Antonucci, L. in D’Ovidio, F. D. (2012). An informative system based on the skill gap analysis to planning training courses. Applied Mathematics, 3(11), 1619–1626. https://doi.org/10.4236/am.2012.311224

Becker, G. S. (1964). Human capital: A theoretical and empirical analysis, with special reference to education. University of Chicago Press.

Brunello, G. in Wruuck, P. (2021). Skill shortages and skill mismatch: A review of the literature. Journal of Economic Surveys, 35(4), 1145–1167. https://doi.org/10.1111/joes.12424

Caminiti, S. (2018, Marec 13). AT&T’s $1 billion gambit: Retraining nearly half its workforce for jobs of the future. CNBC. https://www.cnbc.com/2018/03/13/atts-1-billion-gambit-retraining-nearly-half-its-workforce.html

Capranos, D. in Magda, A. J. (2023). Closing the skills gap 2023: Employer perspectives on educating the post-pandemic workforce. Wiley.

Cedefop – European Centre for the Development of Vocational Training. (2018). Skill mismatch: More than meets the eye. Publications Office of the European Union. https://www.cedefop.europa.eu/en/publications/9087

Jost, G., Kirchherr, J., Pfülb, S. in Rupietta, K. (2022, Maj 23). Using skill gap assessments to help future-proof your organization. McKinsey & Company. https://www.mckinsey.com/capabilities/people-and-organizational-performance/our-insights/the-organization-blog/using-skill-gap-assessments-to-help-future-proof-your-organization

Leitch Review of Skills. (2006). Prosperity for all in the global economy – World class skills: Final report. GOV.UK. https://www.gov.uk/government/publications/prosperity-for-all-in-the-global-economy-world-class-skills-final-report

McGuinness, S. in Ortiz, L. (2015). Skill gaps in the workplace: Measurement, determinants and impacts. IZA Discussion Paper, 9278.

OECD. (2025). Bridging the AI skills gap. https://doi.org/10.1787/66d0702e-en

OECD. (2024). Understanding skill gaps in firms: Results of the PIAAC Employer Module (OECD Skills Studies). OECD Publishing. https://doi.org/10.1787/b388d1da-en

Ramlall, S. in Ramlall, A. (2025). Collaborative Strategies for bridging the U.S. workforce skills Gap: a necessary unified effort by organizations, SHRM, academic institutions, and government. International Journal of Learning and Development, 15(2), 1. https://doi.org/10.5296/ijld.v15i2.22705

Rikala, P., Braun, G., Järvinen, M., Stahre, J. in Hämäläinen, R. (2024). Understanding and measuring skill gaps in Industry 4.0 — A review. Technological Forecasting and Social Change, 201, 123206. https://doi.org/10.1016/j.techfore.2024.123206

Verlinden, N. (2025, September 15). Skills Gap Analysis: All You need to know [FREE template]. AIHR. https://www.aihr.com/blog/skills-gap-analysis/

World Economic Forum. (2023). The future of jobs report 2023. World Economic Forum. https://www.weforum.org/reports/the-future-of-jobs-report-2023

Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.

Vaši podatki bodo obdelani v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov (GDPR).