Že se bliža 8. 2., dan, ki ga vsi poznamo kot Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik. Ob tem se avtorica prispevka Eva Boštjančič spominja na pomembnost kulture za naša življenja, kako nas ta povezuje in kako lahko to implementiramo v naše delovno okolje ter naš vsakdan. O izražanju skozi likovno umetnost in glasbeno izražanje na delovnem mestu smo že pisali, če vas zanima več o vlogi mentorstva za razvoj umetniške kariere, pa si poglejte objavljen intervju z Marjetko Vovk.
Avtorica: Eva Boštjančič
Pred kratkim sem zaključila delavnico z zaposlenimi v kulturi. S skupino ljudi, ki v kulturo verjame(mo). In prepričanim je lahko govoriti. A kljub temu smo iskali, zakaj kultura je, zakaj obstaja in kaj vse nam odpira. Na tablo smo zapisali besede, ki so dihale skupaj z nami: inspiracija, “hrana”, prebuditev čustev, pobeg od realnosti, večja ranljivost, necenzurirano okolje za ustvarjanje, osebnostno zorenje, večplastnost sporočil, druženje… Ko gledam ta seznam, se zavedam, da kultura res ni dodatek. Je naš notranji prostor oz. zatočišče, kjer si dovolimo čutiti, misliti, raziskovati. Je kraj, kjer se človek-umetnik dotakne drugega človeka, kjer se estetika preplete z resnico, kjer se ustavimo in zadihamo.
Tisti zadnji večer pred tišino
Še danes se živo spomnim zadnje predstave pred popolnim zaprtjem zaradi virusa COVID – januarja 2020, v SNG Drama Ljubljana, V imenu matere. Kakšna energija je bila na odru in kakšno nepozabno vzdušje med nami gledalci. V dvorani je vladala napetost med tišino umetniške dovršenosti in tihim zavedanjem, da to, kar se dogaja tukaj in zdaj, morda ne bo več mogoče. To je bila bit kulture – skupna prisotnost, paleta čustev, trenutek, ki ga ni mogoče ponoviti, a kljub temu še danes tli v meni.
Gledalec kot soudeleženec
Gledalec je človek, živ človek. Gledališče mu oz. mi daje stik z drugimi obiskovalci, z igralci, z zgodbo, pa tudi s sabo. Je prostor, kjer vstopam v intimo drugih in kjer drugi, skozi umetnost, vstopajo v mojo. In prav v tem se rojeva razmislek o sebi, o družbi, o tem, kdo smo in kam gremo.
Kultura nas hrani. Vzpostavlja ravnovesje med znanjem, gospodarstvom in človečnostjo. Skupaj z znanostjo in gospodarstvom tvori trikotnik, ki se dopolnjuje – znanost razume svet, gospodarstvo ga omogoča, kultura pa mu daje pomen.
Kultura kot darilo – tudi v delovnih organizacijah
Morda je prihajajoči Prešernov dan priložnost, da se na to ponovno spomnimo. Namesto na običajno službeno večerjo povabimo sodelavce na kulturno doživetje – v gledališče, na koncert, razstavo ali plesno predstavo. Ne zaradi obveznosti, temveč zaradi občutka, ki nas spomni, da smo ljudje. Mimogrede, v Sloveniji imamo tudi certifikat Kulturno podjetje, ki prav to spodbuja – povezovanje umetnosti in delovnih okolij: https://certifikat.asociacija.si. Ga že imate?
In kako vključiti kulturo trajneje?
Če bi želeli, da kultura ne postane le okras, jo moramo povabiti v naš vsakdan. V delovnih okoljih to pomeni, da ustvarjamo prostor za čutenje, za refleksijo, domišljijo. Da sestanke ali team buildinge občasno zamenja obisk razstave, da se v pogovorih dotaknemo filmov, knjig, predstav. Da kulturo tudi finančno podpremo v obliki donacij in sponzorstev. In da si priznamo, da ustvarjalnost ni le stvar umetnikov, ampak temeljna človeška potreba – tudi pri delu.
Delovne organizacije, ki razumejo moč kulture, razumejo tudi ljudi. Kjer živi kultura, tam raste empatija, sodelovanje in občutek smisla. In v času, ko vse merimo s produktivnostjo, je prav kultura tista, ki nas spomni, zakaj sploh delamo in komu je naše delo namenjeno.
Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.
PSIHOLOGIJA DELA 