Večina zaposlenih želi od dela prejeti več kot le pravično plačilo. Pomemben je občutek pripadnosti delovnemu okolju, kjer posameznik oblikuje in predstavlja identiteto, ter doživljanje pomembnosti in namena svojih delovnih nalog – ključne sestavine smiselnega dela. O njih smo se pogovarjali v tokratnem intervjuju.

---

Avtorica: Katarina Tement

Razumevanje smiselnega dela lahko zasledimo v eksistencialističnem pogledu, ki ga je vpeljal nevrolog Viktor Frankl, v katerem posamezniki neprestano iščejo smisel in razloge za svoj obstoj. Ravno njegovo pionirsko delo s tega področja, je spodbudilo strokovnjake, tudi na področju dela, k nadaljnjemu raziskovanju. V intervjuju smo se o doživljanju smisla na delovnem mestu pogovarjali z g. logoterapevtko Darjo Kalamar Frece. Intervjuvanka je zaključila logoterapevtsko smer magistrskega študijskega programa Psihosocialno svetovanje na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Ob delu v lastni praksi je opravila specializacijo iz logoterapije pri logoterapevtki dr. Cvijeti Pahljini, dr. med., spec. psih. Prav tako je aktivna članica slovenskega društva logoterapevtov Logos, ki je član Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Kot samostojna podjetnica (SREČANJE, s.p.) sprejema na psihosocialno svetovanje in (logo)terapijo sogovornike s stiskami ter deluje kot predavateljica različnim ciljnim skupinam.

Kako bi opredelili smiselno delo?

Samo po sebi je vsako delo smiselno. Ne glede na to, kakšno poklicno delo opravljamo, je ključno, da lahko določena družba v svojem kulturnem okolju normalno deluje. V medijih pogosto zasledimo poročanje o stavkah določenih poklicnih skupin. Slednje potegne za seboj, da ti zaposleni nekaj časa ne opravljajo svojih delovnih nalog. V spominu mi je ostala stavka italijanskih komunalnih delavcev. Predstavljajte si, kako onesnažene ulice bi imeli, če komunalni delavci nekaj tednov ne bi odnašali odpadkov. Kaos. Čisto preprosto je vsako delo smiselno, ker je potrebno za funkcioniranje določene družbe. Opredelitvi nekega dela kot smiselnega torej botruje, kako mi gledamo na določen poklic. To potegne za seboj dejavnike, ki so in še vplivajo na naš pogled, kot so naše vrednote, vzgoja, v kakšnem okolju živimo. Zame je vsako delo smiselno. Če bi vprašali mlajši rod pa bi morda kdo zatrdil, da nekatera dela zanj niso smiselna (npr. naporno fizično delo na velikem kmetijskem objektu).

Ali je nujno, da posameznik na svojem delovnem mestu doživlja smisel? Ima doživljanje smisla na delovnem mestu pozitivne posledice?

Absolutno, nujno je, da posameznik na svojem delovnem mestu doživlja smisel. Vsi pa se ne izbiramo istih besed, ko govorimo o doživljanju smisla. Po navadi uporabljamo preprostejše besedne zveze in stavke kot so »zadovoljen sem s svojim delom«, »rad prihajam na svoje delovno mesto« in »vidim se, da bom to delo opravljal še naslednjih nekaj let.« Ljudje smisel opredeljujemo čisto s svojimi besedami. Bistveno pa je, da doživljanje smisla na delovnem mestu, na nas vpliva pozitivno, zato se na delu v glavnem počutimo dobro. Lahko bi tudi rekli, da nas delo osebnostno bogati in spodbuja osebnostno rast. Doživljanje smisla na delovnem mestu ima zagotovo številne pozitivne posledice. Delo, s katerim smo zadovoljni, nas osrečuje in motivira. Spodbuja nas, da svoje znanje nadgrajujemo, da obvladamo delovne naloge in področju posvečamo svoj čas. Vsak izmed nas pa ima svoje, različne motive, zakaj se na delovno mesto odpravimo. Nekdo se na delovno mesto odpravi zaradi plačila in je to njegov smisel, nekdo drug zaradi uživanja v delovni aktivnosti, tretji zaradi določenih materialnih obveznosti domačega okolja (npr. odplačilo kredita). Zaposleni, ki doživljajo smisel, so za svoje delo bolj zavzeti. 

Kaj viša in kaj niža posameznikovo doživljane smisla na delovnem mestu?

Posameznikovo doživljanje smisla najbolj utrjuje osebni odnos, ki ga ima vsak posameznik do dela. Kaj to pomeni? Nekdo prepozna smiselne možnosti v danem trenutku in jih zna tudi udejanjiti. V preporstem jeziku bi ta logoterapevtska misel, ki jo je v svojih teorijah razvijal Viktor E. Frankl, pomenila, da je za zaposlenega, smisel neka delovna naloga, ki jo opravlja odgovorno. Na primer, če sem zaposlena v slaščičarni, vsak teden isto pecivo spečem večkrat. Čeprav se morda moji okolici zdi nesmisleno, da tako pogosto pečem kremšnite, sama vem, da je to kremno pecivo med kupci zelo popularno. Iz lastne iniciative opravim odgovorne naloge, ki so mi zaupane od nadrejenih v določeni službi. Posameznikovo doživljanje smisla na delovnem mestu pa seveda niža nasprotna naravnanost, če nismo motivirani, da odgovorno opravimo našo delovno nalogo. Posameznik ne razume ali dojame namena in pomembnosti določene delovne naloge, zato je ne opravi po svojih najboljših močeh ali je morda sploh ne opravi. 

Ali se na Vas kot logoterapevtko pogosto obračajo ljudje, ki na svojem delovnem mestu ne doživljajo smisla? Kaj je najpogostejši vzrok za dojemanje svoje službe kot nesmiselne?

V vseh letih osebne prakse, ki jo imam kot logoterapevtka, se sogovorniki name pogosto obrnejo zaradi doživljanja nesmisla na delovnem mestu. Sploh po času korone je primerov vedno več. Sogovorniki sicer redko poročajo, da v svojem delu ne vidijo smisla, kot sem omenila že prej, se raje izrazijo »na delu se ne počutim dobro, na delu doživljam pretiran stres, na delu sem preobremenjen« in »na delu več ne doživljam elana ali napredka«. Vzroki, zakaj posameznik svojega dela ne doživlja kot smiselnega, so vezani na odnose. Ali je vzrok vezan na posameznikov slab odnos do sodelavcev in/ali nadrejenega, ali je vzrok v posameznikovem osebnem odnosu do svojega dela oz. stališču, ki ga ima do svojega dela. Lahko pa se duševna stiska pojavi v osebnem življenju, izven delovnega okolja, vendar to neprijetno počutje vpliva na doživljanje zadovoljstva na delovnem mestu.

Kaj lahko naredi posameznik in kaj delodajalec/širše delovno okolje, da delo postane smiselno?

Pri tem vprašanju se lahko usmerimo na dva vidika. V prvi vrsti je delodajalec tisti, ki mora svojim zaposlenim zagotoviti prijetno, varno in dovolj izzivalno delovno okolje. Drugo pa je, da vsak zaposleni ovrednoti in ozavesti, ali so delovne naloge zanj smiselne in koliko doprinaša k napredku na delovnemu mestu. Delodajalec postavi delovne naloge, ki so zanj zagotovo smiselne, jasen je torej njihov namen, in so potrjene s strani zakonodaje. Odgovornost vsakega zaposlenega pa je, da odgovorno opravlja naloge, ki so mu bile zaupane. Na primer, delodajalec postavi delovno nalogo, da je potrebno oddati pošiljke na pošto, vsak dan do 10.00 ure. Pojasni, da je to potrebno, saj se poštar kmalu po 10.00 uri odpravi na pot, raznašati pošto in bi pošiljke, oddane kasneje, odpotovale šele naslednji dan. Če administrativna delavka v tej pisarni, ne vidi pomembnosti, da more vsak dan do 10.00 ure na pošti oddati pošiljke, potem bo ob opravljanju naloge nergala ali pa je celo ne bo opravila. Lahko bo tožila, da je ostali kolektiv ravno takrat na malici, da ima zjutraj drugo, pomembnejše delo. Slednje ne bo vpliva zgolj nanjo (doživljanje neprijetnih čustev zaradi te naloge), temveč tudi na sodelavce (saj bo nergala). V takem primeru bi bilo dobro, da zaposlena ponovno razmisli o namenu delovne naloge in jo ovrednoti.

Je lahko doživljanje smisla na delovnem mestu varovalni dejavnik pred stresom in izgorelostjo?

Zagotovo. V vsakem poklicu se srečamo z negativnim in tudi pozitivnim stresom zaradi zahtevnih delovnih nalog in časovnih stisk. Pogosto pa opravljamo tudi dela, ki niso naša prva izbira, lahko rečemo, da nam niso lastna. Če zaposleni v naštetih primerih uspe delo ovrednotiti in si pozitivno odgovoriti na vprašanje »Zakaj vsak dan odhajam na to delo?«, zavzame pozitiven pogled na svoja ravnanja. V njih vidi smisel – za nekaj ali za nekoga. Na tak način se zagotovo lahko brani pred negativnimi učinki, ki bi vplivali na njegovo duševno in telesno zdravje. Pomembno pa je tudi, kako se opremimo izven delovnega časa. Vsak zaposleni ima namreč tudi privatno življenje, zunaj delovnega mesta, kjer je pomembno, da se sprosti, si odpočije. Lahko rečemo, da se opolnomoči s prostočasnimi dejavnostmi – za nekoga je to sprehod, plavanje, branje…

Kakšen nasvet bi dali posamezniku, ki še ni našel smisla na delovnem mestu oz. v svojem delu? 

Vsakega posameznika spodbujam, da poskuša ovrednotiti različne vidike svojega delovnega mesta. Lahko si zapiše pozitivne in negativne vidike dela, ki ga opravlja. Nato naj pretehta vprašanja »Zakaj prihajam na delo?« in » S kakšno naravnanostjo opravljam svoje delo?« Pomembno je ovrednotiti namen delovnih nalog in zavzeti pozitivno stališče do svojega dela. Zagotovo pa se pri navedenih primerih smisel ne bo kar pojavil – potrebno je nekaj spremeniti. Kot sem poudarila že prej, je nujno tudi opolnomočenje izven delovnega okolja.

 

---