Infografiki: Ines Bušić, Sandra Klašnja, Ana Rejec, Klavdija Repnik Šernek in Milena Šokčević

Delo je pomemben vidik v življenju posameznika, saj le-temu omogoča finančno stabilnost, občutek pripadnosti, osebnostni in karierni razvoj, razvoj spretnosti in veščin ipd. Po drugi strani pa delo, kot velik del posameznikovega življenja, nanj lahko vpliva tudi negativno. Časovna stiska, stres, preobremenjenost, neravnovesje med delom in družino, neuspehi itd. Eden od perečih problemov delovne populacije, o katerem je dandanes vedno več govora, pa je izgorelost, ki jo lahko opredelimo kot izkušnjo dolgoročne emocionalne izčrpanosti, ki se kaže v zmanjšanju interesa za delo in za druga pomembna področja življenja. Po nekaterih podatkih je v Sloveniji izgorelost precej razširjena, saj le 40 % vprašanih NE kaže znakov izgorevanja. 

KAKO SI POMAGATI?

Kljub temu, da o izgorelosti lahko govorimo tudi kot o problemu na nacionalni, morda celo svetovni ravni, lahko veliko naredi tudi vsak posameznik. Preko poznavanja opozorilnih znakov in simptomov, lahko posameznik ukrepa še preden doseže višje in hujše ravni izgorelosti. V spodnji infografiki je prikazanih nekaj enostavnih nasvetov, ki jih lahko kdorkoli aplicira v svoj vsakdan in se tako spopade z izgorelostjo in njenimi simptomi.

POSLEDICE IZGORELOSTI

Za izgorelost vemo, da ima negativne posledice, in sicer tako za posameznika kot tudi za organizacijo. Na ravni posameznika lahko govorimo o telesnih, čustvenih, psiholoških in socialnih posledicah, na ravni organizacije pa o kolektivnem sindromu izgorelosti, organizacijskih stroških in posledicah, ki vodijo v zmanjšano produktivnost zaposlenih. Več o posledicah izgorelosti si lahko preberete v spodnji infografiki.

 

---

Če vas zanima več na to temo, si lahko preberete tudi prispevek o povezavi stresa in izgorelosti, poslušate svetovalno oddajo Koristnice, kjer je bilo govora o izgorelosti na delovnem mestu, na tej povezavi pa najdete posnetek predavanja, kjer vas Katja Krasko Šteblaj preko osebne izkušnje in teoretične razlage izgorelosti, popelje do načinov okrevanja.

---

Viri:

Bajt, M., Jeriček Klanšček, H. in Britovšek, K. (2015). Duševno zdravje na delovnem mestu. Pridobljeno na  http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/dz_na_delovnem_mestu.pdf

Izgorelost na delovnem mestu. (2018). Pridobljeno na https://www.nijz.si/sl/izgorelost-na-delovnem-mestu

Pšeničny, A. (2009). Razširjenost izgorelosti v Sloveniji. Delo in varnost, 54(1), 23–30.