Infografiki: Sara Cossutta in Katja Trdan

Velika večina vzrokov za stres na delovnem mestu izhaja iz delovnega okolja in so posledica delovnih obremenitev, prekomernega dela, organizacijske klime in kulture, organizacijske strukture, medosebnih odnosov, sprememb v organizaciji in podobno. Posledice stresa pa ne vplivajo samo na posameznika, vpliv imajo namreč na celotno organizacijo. Tako torej stres pri delu ni le individualen problem posameznika, temveč predstavlja strateški problem, ki je posledica organizacijskih, socialnih, ekonomskih in kulturnih dejavnikov.

Odgovor na stres mora biti usmerjen k vzrokom in ne (le) na posledice, ločimo pa tri nivoje spopadanja s prisotnostjo stresa v organizaciji. Na ravni primarne intervencije ugotavljamo in odpravljamo vzroke stresnih situacij, na ravni sekundarne je potrebno posameznika naučiti, kako naj se spopada s stresom, na nivoju terciarne intervencije pa je potrebno pomagati tistim, ki so že postali žrtev stresa.

V spodnji infografiki si lahko preberete o pomembnosti preventive v okviru stresa na delovnem mestu, v njej pa so zapisani tudi možni ukrepi sekundarne in terciarne intervencije. Pogledate si lahko tudi nekaj praktičnih nasvetov o tem, kaj lahko zaposleni naredijo sami, da bi preprečili pojavljanje stresa na delovnem mestu.

Izgorelost pa je stanje telesne, mentalne in čustvene izčrpanosti, ki nastane zaradi dolgotrajne in pretirane izpostavljenost stresu. Tako si lahko v spodnji infografiki preberete o pojavu sindroma izgorelosti, njegovih stopnjah in poklicih pri katerih obstaja največje tveganje za pojav sindroma izgorelosti.

Če si želite izvedeti še več o stresu in izgorelosti na delovnem mestu, na tej povezavi najdete vse do sedaj objavljene prispevke na to temo. Lepo vabljeni k branju.