Delo-družina / HRM / Lastnosti trga dela / Odnosi z zaposlenimi / Organizacijske spremembe in razvoj / Pozitivno organizacijsko vedenje / Psihologija dela / Struktura, kultura, klima / Uspešnost in učinkovitost / Zdravje in dobro počutje / Čustva pri delu

Bolje več krajših dopustov kot en daljši

Bližajo se težko pričakovani (ali pa tudi ne?) poletni dopusti, zato tokratni prispevek namenjamo tej temi. Po zakonu je namreč lanski dopust potrebno izkoristiti do konca junija. V maju je bil na spletni strani Večer objavljen intervju z dr. Evo Boštjančič in sicer o dopustu in o tem, kako ga kakovostno preživeti in si odpočiti, saj so delodajalci in delavci pri koriščenju dopusta vse bolj fleksibilni.

“Slovenska zakonodaja je skladna s psihološkimi spoznanji, da zaposleni potrebuje vsaj 14 dni dopusta v enem kosu. Toliko namreč potrebujemo, da se spočijeta naše telo in um. Kratkotrajni oddihi med letom pa so nam prav tako v oporo, da gremo uspešno skozi delovno leto. Sicer pa psihologi vsaj enkrat letno priporočamo deset do štirinajst dni dopusta,” pojasnjuje prof. dr. Eva Boštjančič, psihologinja dela in organizacije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zanimiva je tudi naslednja statistika, ki nam jo podajo v intervjuju:

27% prebivalcev Slovenije je v 4. četrtletju 2018 odšlo na vsaj eno zasebno potovanje

2,4 prenočitve v povprečju traja zasebno potovanje v Sloveniji, v tujini 4,2 prenočitve

5% prebivalcev Slovenije se je v 4. četrtletju 2018 udeležilo vsaj enega poslovnega potovanja

11% prebivalcev Slovenije, starejših od 15 let, je bilo na vsaj enem daljšem zasebnem potovanju (z vsaj 4 prenočitvami)

Avtorica prispevka poudarja, da se pri mlajši generaciji zaposlenih vse bolj uveljavljajo daljši dopusti, ki so običajno povezani s potovanji v oddaljene kraje ali nekimi drugimi aktivnostmi. Nekateri slovenski delodajalci so tudi celo toliko fleksibilni, da zaposlenim omogočajo tudi večtedenske dopuste. Boštjančičeva dodaja, da je danes večina delovnih mest taka, da je zelo težko cel mesec pustiti svoje obveznosti in dogovore. Pred takimi dopusti je namreč običajno tudi zelo naporno, saj je treba vse urediti in se dogovoriti, da lahko med našo odsotnostjo delo poteka nemoteno. V prispevku izvemo tudi, da je bilo o tem, kaj se dogaja s človekovim počutjem pred in med počitnicami, daljšimi od dveh tednov, in po njih, opravljenih že kar nekaj raziskav, ki so pokazale, da dobro počutje doseže vrhunec osmi prosti dan, pozitivni učinki dopusta pa hitro vrnitvi s počitnic zbledijo.

Sprostitev

Fotografija je delo študentke NTF.

Psihologi vsaj enkrat letno priporočajo deset do štirinajst dni dopusta.

In kakšen naj torej bo naš dopust? Kako ga kvalitetno preživeti? Kakšna so pravila igre “Dopust”? Dr. Eva Boštjančič poudarja: “Tukaj ni pravil, velja le prisluhniti sebi. V času dopusta počnimo tisto, v čemer uživamo in kar napolni naše baterije. To pomeni, da ne sledimo nekim trendom ali priporočilom medijev. Nekdo, ki je nenehno vpet v medosebne odnose na delovnem mestu, si morda res želi na dopustu več samote, morda pa tudi ne, saj se rad druži tudi v počitniškem času. Nekomu ustreza po napornem fizičnem delu denimo popoln odklop od fizičnega dela in tudi socialnih odnosov. Tako je zanj izvrstno preživet dan dopusta lahko tudi kar doma, na kavču. Sicer pa so počitnice lahko tudi aktivne, a pri tem ni treba pretiravati in početi vsega, česar sicer med letom ne delamo, samo zato, da se izživimo. V takem primeru se bomo vrnili v službo z dopusta povsem izžeti. Prava mera naj bo vodilo tudi pri preživljanju dopusta. Da se z dopusta vrnemo z napolnjenimi baterijami, ni toliko odvisno od tega, koliko denarja imamo in kam potujemo, kot marsikdo napačno sklepa. Če poslušamo sami sebe in svoje potrebe, pri izbiri dopusta ne bomo zgrešili.”

Izkoristimo torej dopust! Dostop do celotnega intervjuja dobite s klikom na to povezavo.