“Kapital bo vedno prepričeval ljudi, da se skozi delo izpolnjujejo.”

Uvedba univerzalnega temeljnega dohodka (v nadaljevanju UTD) bi bistveno spremenila naš način življenja, saj predstavlja alternativo sistemu, v katerem je posameznikovo preživetje odvisno od njegovega dela ali različnih oblik socialne pomoči. Kljub temu, da UTD iz psihološkega vidika prinaša drugačno razumevanje motivacije, izpolnitve, blagostanja ter odnosa med človekom in delom na sploh, se s pojmom pretežno ukvarjajo filozofi, socialni delavci, sociologi, ekonomisti in politologi.

Ena izmed njih je tudi politologinja Jasmina Jerant, doktorska raziskovalka UTD na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani in v bodoče na Univerzi Tampere na Finskem, kamor jo je povabil eden od avtorjev minulega finskega eksperimenta. Poleg socialne pravičnosti se ukvarja tudi s feminističnim in okoljevarstvenim aktivizmom.

---

Avtorica: Jerica Peric

Včasih se zagovorniki UTD-ja prepirajo glede tega, če gre za socialno politiko ali ne, vsekakor pa gre za javno in finančno politiko. Ta naj bi bila brezpogojna, brezplačna, redna in v enakem znesku, predvsem pa naj bi bila univerzalna. To pomeni, da UTD dobijo vsi, ne glede na njihov kraj bivanja, delovno zmožnost in finančni položaj. UTD je na nek način radikalna ideja, ki se je ljudje bojijo, čeprav se je o njem pisalo že v 16. stoletju. Napreduje zelo počasi, podobno kot druge podobne politike – prve bolniške in dopuste so začeli resno uvajati šele pred sto leti, pokojnine pa v poznem 19. stoletju. Zares se o UTD-ju razpravlja od 80. let prejšnjega stoletja, prvo vidno razpravo je začel Philippe Van Parijs. Zaradi tega mu pravijo tudi oče UTD-ja, čeprav ga promovira šele zadnjih 30-40 let.

UTD je torej precej stara ideja – zakaj ga še vedno nimamo?

Zgoraj opisana »ideja UTD-ja« je generalna, sama ideja pa ni bila ves čas ista. V zadnjem času je na primer popularna univerzalna temeljna storitev, ki zajema npr. transport, zdravstveno varstvo, izobraževanje, stanovanje, hrano… Univerzalne temeljne dobrine pa nekako zajemajo storitve, hkrati pa še elektriko, vodo, itd. Vendar vzemiva opisan UTD s finančnim aspektom. Zakaj torej še ni uveden? O vseh teh politikah, kot so dopusti, bolniške in delavske pravice na splošno, se govori šele zadnjih 150 let – da smo sploh prišli do sem, je trajalo nekaj tisočletij. Kapital in njegovi lastniki bodo vedno proti temu, da bi kdorkoli dobil nekaj, česar si »ne zasluži«. Sklicujejo se na to, da ljudje ne bodo delali in si tega ne zaslužijo. UTD pa seveda ni pogojen s tem, kar delaš ali ne.

Trenuten pogled na delo torej temelji na predpostavki, naj bo vsak plačan v skladu s tistimi svojimi kompetencami, ki mu omogočajo učinkovito delo. Če zaposleni lahko izpolnjuje svoje potenciale, je tudi bolj zadovoljen in motiviran. Ali UTD nasprotuje temu okvirju?

“Kapital bo vedno prepričeval ljudi, da se skozi delo izpolnjujejo.“

Van Parijs v članku Why surfers should be fed: The liberal case for an unconditional basic income definira in obrazloži, zakaj si tudi deskar zasluži UTD, čeprav »nič ne dela«. Večini ljudi danes se to zdi nepredstavljivo in nepravično, vendar je to le diskurz, ki ga vzpostavlja sistem sam. Ljudi namreč prepričuje, da moraš biti priden in trdo delati, ter da te delo izpolnjuje. To pač ni res – nekatere ljudi izpolnjuje deskanje. Vendar UTD ne gre »proti« nekim predpostavkam o delu, bolj gre za to, da imajo ljudje pravico, da so svobodni. Van Parijs je iz te predpostavke izpeljal novo politično usmeritev na levi osi: realni libertarizem. V njem naj bi bil človek resnično svoboden pri delanju tega, kar ga izpolnjuje, ne da mu kdo »od zunaj« določa, kaj je tisto, kar ga bo kot člen družbe res razveselilo. Morda gre v tem smislu UTD proti temu diskurzu, vendar ni nujno, da namerno.

V finskem eksperimentu se je pokazalo, da so prejemniki UTD-ja delali 6 dni na teden – več kot tisti, ki ga niso prejemali. Ali lahko govorimo o vplivu na motivacijo za delo?

Vsi eksperimenti do zdaj, ne glede na gospodarsko zmožnost države in kulturo, so pokazali, da so ljudje bolj aktivni, ker imajo možnost izbirati, na kakšen način bodo aktivni. V Nigeriji, kjer so ljudje drugače finančno zmožni, so začeli saditi zelenjavo in jo prodajati na tržnici, v Kanadi pa so ljudje zamenjali službo, če jim ni bila všeč. Največkrat pa eksperimenti vključujejo ljudi, ki živijo v revščini in prejemajo socialno pomoč in ne vključijo skupin ljudi, ki bi pokazali bolj jasno sliko, saj brezposelnim vsak denar koristi. Pri finskem eksperimentu je poleg tega vlada v vmesnem času uveljavila novo socialno politiko, ki je spremenila obnašanje prejemnikov UTD-ja v eksperimentu. Zato ga ni bilo možno jasno interpretirati, saj so se pogoji v njem spremenili zaradi nove socialne politike od zunaj. Če povzamem, ne gre torej za to, da so ljudje leni in da se jim ne da delati, kar bodo kapitalisti vedno trdili. UTD je ljudem omogočal, da so se zaposlili tudi, če je bila služba slabše plačana, saj so imeli dovolj financ. Zato, po drugi strani, marsikdo UTD dojema kot trojanskega konja znotraj kapitalizma. Bojijo se, da se zgolj predstavlja kot levičarska socialdemokratska ideja. Vendar to ni res. UTD je ena možnost za izboljšanje v okviru tistega, kar imamo. Da skušamo stvari v kapitalizmu – če se ga že ne moremo rešiti z danes na jutri – postaviti tako, da bodo za tiste, ki imajo najmanj, najboljše.

Je torej eden od namenov UTD-ja, da brezposelni najdejo službo?

Zagotovo je ena možnost, da ljudje najdejo službo in si privoščijo vsaj polovični delovni čas, saj jih UTD delovno aktivira. V finskem eksperimentu je nenadna sprememba politike z novo socialno pomočjo močno vplivala na rezultate, ampak vseeno se je izkazalo, da dobijo službo, se polovično zaposlijo ali menjajo službe. Zagovorniki UTD-ja ga izpostavljajo predvsem, da pokažejo, da ne bi postali vsi leni, temveč da je ravno obratno. Pri UTD-ju namreč ni primarna želja to, da ljudje delajo, temveč to, da imajo ljudje svobodo izbire – da si polno zaposleni lahko privoščijo polovični delovni čas, imajo denar za hobije… UTD prav tako ne pomeni, da bi se ukinilo socialne pomoči.

Telesno in duševno zdravje delavcev pogosto trpi zaradi neustreznih pogojev dela, izkoriščanja in izgorelosti. Pogosto jih strah pred revščino prisili v opravljanje neželenega, nelegalnega ali nevarnega dela. Ali UTD predstavlja varovalko za dobrobit zaposlenih?

Uvedba UTD-ja definitivno prinese večji pritisk na delodajalce, saj imajo zaposleni večjo možnost umika. Vendar se je takšna »mehka revolucija« zgodila že med pandemijo COVID-19. Učiteljice, medicinske sestre, trgovke in gostinke hodijo iz služb, saj so videle, da se lahko zase zavzamejo na drug način. V tej situaciji imajo delodajalci problem. Nujna je tudi varovalka, ki prepreči nižanje plač. UTD mora biti samo na vrhu vsega, kar že obstaja, nikakor pa ni amortizer ali ravnilo. Če razmišljaš o njem na tak način, ni več UTD, temveč zares postane trojanski konj.

Koliko bi znašal UTD v Sloveniji in kdo bi ga prejemal?

Valerija Korošec je leta 2010 preračunala, da bi UTD v Sloveniji znašal približno 300 EUR, namenjen pa bi bil odraslim. Vendar bi ga morali ponovno preračunati, saj je bil izračun opravljen v času krize, poleg tega pa obstajajo tudi drugi modeli za njegov izračun. Zato se številke za Slovenijo gibljejo od 300 do 600 EUR, nekje do višine minimalne plače. Kar se tiče mladih, otrok in odraslih: rečeno je, da je univerzalen, ni pa jasno, ali univerzalnost velja od 18. leta ali že prej. Obstaja več možnosti, kako lahko tudi otroci prejemajo UTD, npr. na svoj račun ali na račun svojih zakonitih zastopnikov.

Strokovnjake psihologije zanima predvsem, kakšni so učinki UTD-ja na duševno zdravje in psihično blagostanje. 

Ljudem se izboljša blagostanje, počutje, in bolj zaupajo vase. V državah s plačljivim sistemom izobraževanja se je izkazalo, da so se prejemniki UTD-ja vračali v šolo in jo nadaljevali ter tudi napredovali. Prav tako se je kljub nekaterim predpostavkam pokazalo, da ljudje manj kadijo, se drogirajo in pijejo, saj ne gre za inherentno lastnost ali neodgovornost tistih živečih v revščini, temveč za pobeg iz nje, za obup. Z UTD-jem so imeli več upanja, veselja, možnosti in so zato tudi opustili slabe in škodljive navade. Seveda bo vedno nekaj tistih, ki izkoriščajo sistem, ampak oni bi ga izkoriščali v vsakem primeru. Zaradi pozitivnih učinkov UTD-ja se je v eksperimentu v Ontariu izkazalo tudi, da je prekinitev eksperimenta negativno vplivala na udeležence. Eksperimentov se ne prekinja sredi njihovega poteka, razen, če komu škodijo. V tem primeru ni škodil, celo več, prejemniki so izrazili strašno razočaranje. Končno so se na primer zaradi UTD-ja lahko peljali z avtobusom k sorodnikom na obisk. Tudi takšne majhne stvari pomembno vplivajo na dobrobit ljudi.

Kje lahko v bližnji prihodnosti tudi psihologinje in psihologi spremljamo raziskave, vezane na UTD?

Vse raziskave o UTD so zbrane na spletni strani Stanfordovega raziskovalnega oddelka, ki se ukvarja samo s to tematiko.

Zaključek

Socialne politike, kot je UTD, redefinirajo vlogo osebe v delovnem kontekstu. V središču niso več tiste psihofizične sposobnosti, ki jih lahko na trgu izmenjamo za finančni dohodek, temveč od ekonomske ureditve neodvisni težnji po preživetju na eni strani ter svobodnem izpolnjevanju želja na drugi. Delovna motivacija temelji predvsem na pridobivanju sredstev za nakup temeljnih dobrin in storitev (hrana, prebivališče, zdravljenje …), in vsakršno izpolnjevanje ciljev višje ravni je na delu podrejeno tej potrebi. Poleg tega možnosti finančne uspešnosti, ali celo zgolj finančne neodvisnosti, niso za vse enake zaradi sistemskega izkoriščanja ter koncentracije družbene moči. UTD nasprotno omogoča egalitarno družbo, pravične možnosti in dostojno življenje, neodvisno od človekove sposobnosti za delo. Prav tako spreminja samo konceptualizacijo pojma dela. Učinkovitost, motivacija in izpopolnitev niso več pogojeni z dobičkonosnostjo dejavnosti, temveč jih razumemo v okviru pristne želje po raziskovanju in ustvarjanju. Zato o dobrobiti brez UTD-ja ali drugih elementov socialne pravičnosti ni smiselno govoriti. Šele ko človeka pri delu ne bo vodil strah pred bivanjskim trpljenjem, lahko doživi blagostanje v polnem pomenu besede.

Literatura

Finland Toolbox (26. 1. 2021). Finland’s basic income experiment 2017–2018. https://toolbox.finland.fi/life-society/finlands-basic-income-experiment-2017-2018/

Korošec, V. (2010). Predlog UTD v Sloveniji – zakaj in kako? Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2010/dz06-10.pdf

The Stanford Basic Income Lab (21. 6. 2023). UPDATED: Global map of basic income experiments. https://basicincome.stanford.edu/experiments-map/

Van Parijs, P. (1991). Why surfers should be fed: The liberal case for an unconditional basic income. Philosophy & Public Affairs, 20(2), 101–131. http://www.jstor.org/stable/2265291

---