Mobing ali “skupinsko ustrahovanje” ustvarja sovražno delovno okolje, ki zmanjšuje produktivnost in moralo zaposlenih. Kadar se sodelavci odločijo, da vas bodo naredili za tarčo skupinskega ustrahovanja, lahko mobing na delovnem mestu pomeni vse od širjenja govoric o vas do namernega sabotiranja vaših projektov. Je reševanje mobinga odgovornost zaposlenih ali ima ključno vlogo vodja?

---

Avtorice: Martina Kreča, Neža Kučer in Erika Škerlj

Kaj je mobing na delovnem mestu?

Mobing na delovnem mestu je podoben ustrahovanju, vendar žrtev namesto enega izvajalca nadlegovanja zasleduje skupina. Eden ali dva povzročitelja šikaniranja spodbudita svoje sodelavce, da se skupaj spravijo na žrtev.

Tako kot pri drugih scenarijih nadlegovanja je lahko žrtev tarča, ker na delovnem mestu spada v rasno, versko ali spolno manjšino ali ker je invalidna. Vendar ima vodja mobinga pogosto razlog za napad na žrtev, ki je povezan s poklicno kariero.

Kaj povzroča mobing na delovnem mestu?

Če ste tarča mobinga, za to nikoli niste krivi sami. Nič, kar ste, kar počnete ali česar ne počnete, ne opravičuje slabega ravnanja in zlorabe.

Eden od možnih vzrokov za mobing na delovnem mestu je konformizem. Morda korakate v skladu z lastnim ritmom in nekateri ljudje želijo, da se približate tistemu, kar jim je znano in udobno.

Toda pogosto so v igri bolj zapleteni dejavniki in morda je kombinacija le-teh tista, ki vodi do skupinskega trpinčenja. Na primer:

• nizka psihološka varnost v podjetju
• velike delovne obremenitve
• uspešnost, ki temelji na tekmovalnosti
• kratki roki
• nejasne ali neobstoječe politike proti trpinčenju
• skupinske provizije ali cilji
• občutek osebne ogroženosti zaradi najuspešnejšega sodelavca
• rasizem, seksizem ali druge vrste skupinske diskriminacije in predsodkov

Drugi vedenjski dejavnik je ljubosumje. V pregledu 2021 je navedeno, da imajo nasilneži pogosto nizko samospoštovanje, zaradi česar so ljubosumni na sodelavce, ki imajo občudovanja vredne lastnosti ali se zdijo drugim všeč.

Vrste vedenja mobinga na delovnem mestu

Ustrahovanje na delovnem mestu je lahko psihično ali fizično, in mobing ni nič drugačen. Vedenje je odvisno od tega, kaj želi voditelj mobinga doseči in na kaj se žrtev odziva.

• Če je žrtev na primer tarča mobinga zaradi svoje rase/spola/seksualnosti/veroizpovedi/starost/itd. lahko izvajalci mobinga uporabijo verbalno ali fizično agresijo.
• Če je cilj mobinga spodkopavanje žrtve, lahko obrekujejo in širijo govorice, izključujejo žrtev s sestankov in korespondenc ali ignorirajo njene ideje in predloge.
• Skupina lahko žrtev izključi tudi iz družbe, tako da jo ne vključi v popoldanske pijače, kosila ali celo priložnostne pogovore v pisarni.

“Pogosto je [mobing] subtilen in po možnosti nenameren, vključuje pa družbeni ostrakizem in izključevanje,” piše v priročniku za spodbujanje duševnega zdravja na delovnem mestu. “Dejansko se vsak posamezen incident lahko zdi nepomemben, vendar mobing v določenem časovnem obdobju spodkopava samozavest in samospoštovanje zaposlenega, ki je deležen mobinga.”

Vloga vodje

V webinarju z dr. Danijelo Brečko lahko prisluhnete o tem, kaj je mobing, zakaj do njega pride, predvsem pa o tem, kakšna je pri tem vloga vodje – kako lahko vodja mobing prepreči oziroma ga naslovi, ko se ta že dogaja.

Druge oblike pomoči

V primeru doživljanja mobinga na delovnem mestu so vam na voljo tudi številne druge oblike pomoči:

• obisk pri zdravniku, ki mu je treba povedati za vzroke poslabšanja vašega zdravja;
• pomoč psihologa ali terapevta, ki vas bo osebnostno okrepila, da boste lažje ukrepali zoper trpinčenje in premagovali duševno stisko, ki spremlja dolgotrajno nasilje;
• pomoč nevladnih organizacij, skupin za samopomoč, svetovanja žrtvam nasilja (na primer telefonska svetovalna linija za nasilje na delovnem mestu na Društvu SOS telefon: 080 11 55).