Avtizem na delovnem mestu

Včeraj, natančneje 2.4 smo tako kot vsako leto obeleževali svetovni dan zavedanja o avtizmu in tudi me smo želele nasloviti težave s katerimi se soočajo zaposleni, ki imajo avtizem. O avtizmu se bi moralo odprto govoriti tudi na delovnem mestu, saj bi se le-tako lahko tudi izboljšalo razumevanje zaposlenih, ki imajo avtizem, prav tako bi se le-ti bolj počutili povezane z ostalimi sodelavci v organizaciji. In kako lahko torej podpremo zaposlene, ki imajo avtizem? O tem lahko preberete več v nadaljevanju…

Avtorica: Eva Skaza

Z avtizmom sem se prvič srečala pred leti, ko sem majhne otroke trenirala atletiko in sem zraven skoraj dvajsetih otrok, imela še dečka, ki je imel res zelo hudo obliko avtizma. Dejstvo je bilo, da so bili začetki s takšnim “posebnim” otrokom precej težki, potrebnega je bilo veliko prilagajanja ter tudi mojega razumevanja. Brez dvoma sem se tudi sama včasih počutila totalno nemočno, a zaradi tega, da bi dečka bolje razumela in mu kar se da pomagala, da se lahko čim bolj vključi v skupino, sem se pričela dodatno izobraževati in bilo je veliko lažje. Kasneje mi je pa tudi sam študij psihologije res zelo ogromno dal in vse do takrat, sem bila prepričana, da je avtizem samo en, kar pa sem kaj hitro ugotovila, da ni prav res, saj imamo različne oblike avtizma, vse od blagih do težjih oblik. Temu primerno bi po mojem mnenju bilo potrebno prilagoditi ne samo šolanje, temveč kasneje tudi samo delovno mesto. Ker me je avtizem pričel zanimati že vse od kar treniram majhne otroke, sem se tokrat želela bolje poglobiti v to, kako se lahko med drugim pomaga ter podpre tudi zaposlene, ki imajo avtizem.

Kvaliteta zaposlenih z avtizmom?

Ali ste vedeli, da so po raziskavah sodeč, zaposleni z avtizmom lahko do 140 % bolj učinkoviti od tipičnega zaposlenega, če so ustrezno prilagojeni delovnemu mestu, ki ga opravljajo ? To nedvomno kaže nato, da zaposleni z avtističnim spektrom prinašajo dragocene prednosti za organizacijo, vključno z razumevanjem kompleksnih sistemov, neodvisnim osredotočanjem na naloge, zanesljivostjo in zvestobo. Kljub temu pa se še vseeno veliko ljudi, ki imajo avtizem, znajde v težavah kadar se želijo zaposliti. In kaj lahko storimo, da bo premagovanje takšnih izzivov lažje?

Kaj lahko naredi organizacija?

Zaposlovanje: pri zaposlovanju naj delodajalci raje kot standardne intervjuje, uporabljajo alternativne metode za boljšo oceno kandidatov, ki imajo avtizem (npr. naloge v pisni obliki, reševanje tehničnih problemov, analize študije primera …). Namreč lahko se zgodi, da takšni kandidati, zaradi težav, ki jih imajo s komunikacijo, niso izbrani, kljub temu, da so dovolj sposobni za določeno delovno mesto.
Usposabljanje: delodajalci bi morali uporabljati programe usposabljanja za izboljšanje postopkov zaposlovanja, zadrževanja ter napredovanja, s čimer bi podprli raznolikost ter tako ustvarili prijaznejše delovno okolje za vse zaposlene. Prav tako bi bilo na področju avtizma potrebno izobraževati tudi vse zaposlene.
Delovni pogoji: organizacije bi prav tako morale oblikovati prilagodljiva delovna mesta, torej npr. prilagodljiv delovni čas, možnost dela na daljavo. To lahko namreč zaposlenim z avtizmom močno zmanjša stres, kadar jih npr. vožnja na delo, spremlja z gnečo ter glasnim zvokom, kar pa jim lahko povzroča senzorično obremenitev.