Iz ene službe v drugo: kako zagotoviti, da zaposleni ne bodo odhajali?

Trg dela se hitro spreminja in pojav »job hoppinga« postaja vse bolj razširjen, zlasti med milenijci in generacijo Z. Zakaj sodobni delavci tako pogosto menjujejo službe in kaj lahko delodajalci storijo, da zadržijo talentiran kader? Odkrijte razloge in rešitve job hoppinga.

Avtorica: Urška Filipič

Pogosto slišimo, da se trg dela spreminja in da je vedno manj posameznikov, ki v istem podjetju preživijo 10, 20 ali celo 40 let. Eden izmed pojavov, ki pojasnjuje tovrstno mišljenje je »job hopping« oziroma preskakovanje med službami. Gre za vzorec prostovoljnega menjevanja služb v kratkem časovnem razponu, pri čemer posameznik v isti organizaciji tipično preživi eno ali dve leti.

Kako pogosto menjujemo službe?

Študije kažejo, da so milenijci in generacija Z tisti, ki najpogosteje menjujejo službe. Za generacijo Z bi naj bilo običajno, da službo zamenjajo po nekaj več kot dveh letih, za milenijce pa v povprečju velja, da zapustijo svojo zaposlitev po dveh letih in devetih mesecih. Rezultati te iste raziskave nakazujejo tudi na to, da skoraj vsak četrti posameznik iz teh dveh generacij namerava zamenjati zaposlitev v prihodnjih šestih mesecih.

Izmišljevaje ali želja po izpopolnitvi kariere?

Zaposleni menjujejo službe iz različnih razlogov, z menjavo pa pogosto dosežejo to, da rešijo nekatere težave, ki so se pojavile v trenutni zaposlitvi. Pogosto namreč po zaposlitvi ugotovimo, da je med pričakovanji in realnostjo prišlo do neskladja, bodisi glede odnos v kolektivu, organizacijske kulture ali pa same vloge, ki smo jo primorani prevzeti. Dodaten razlog za menjavo službe je lahko iskanje novih izzivov in lastno izboljševanje. Zelo motivirani zaposleni si morda želijo izpopolniti svoje kompetence in pridobiti dodatne spretnosti, pri čemer priložnost za to vidijo v novi karieri. Za mnogo »job hopperjev« je značilno, da imajo visoke karierne cilje in premišljeno menjujejo službe. Po drugi strani je pomemben dejavnik tudi plača posameznika. Za milenijce in generacijo Z je sicer značilno, da so jim pomembne tudi vrednote podjetja, vendar pa so zaskrbljeni glede življenjskih stroškov. Zato tudi plačilo ni zanemarljiv dejavnik pri menjevanju služb.

Kaj lahko stori delodajalec, da zadrži kader?

Do določene mere je menjavanje služb odvisno od osebnostnih značilnosti in okoliščin posameznika, vsekakor pa obstaja nekaj ukrepov, s katerimi lahko delodajalec zmanjša pogostost pojava. Najprej je pomembno, da si delodajalec vzame dovolj časa, da razume, zakaj zaposleni odhajajo in temu primerno ukrepa. Kot že omenjeno, je za nekatere zaposlene lahko dober motivator višje plačilo, sploh ko govorimo o zmanjšanju plačnih razlik glede na spol ali manjšinami, delodajalec pa lahko spodbuja tudi finančno pismenost pri zaposlenih. Generacija Z in milenijci zelo cenijo fleksibilnost, želijo si jo približno trije od štirih posameznikov, zato je dobro, da delodajalec ponudi to možnost. Lahko gre za hibridno delo, delo od doma ali pa fleksibilen prihod na delovno mesto. Kljub temu, da je menjevanje služb pogosto, si vsi zaposleni tega ne želijo, pri čemer pa je pomembno, da jim omogočimo, da razširijo svoje sposobnosti. To lahko storimo preko dobrih mentorskih programov in dodatnih izobraževanj. Pomembno je tudi, da se podjetje v vrednotah približa svojim zaposlenim. Kot pomembne aspekte se izpostavlja predvsem okolju prijazne prakse, skrb za duševno zdravje ter sprejemanje in spodbujanje drugačnosti.

Dodatne informacije o pojavu lahko najdete tudi v infografiki Urške Filipič.