Odklop od dela je vse pomembnejši koncept v sodobnem delovnem okolju, kjer nenehna dosegljivost in visoka pričakovanja vodijo do povečanega stresa in izgorelosti. Dr. Sara Tement, priznana strokovnjakinja za psihologijo dela, pojasnjuje, da popolna odsotnost misli o delu in prekinitev delovne komunikacije nista zgolj koristna, temveč nujna za ohranjanje duševnega in fizičnega zdravja. Raziskave namreč kažejo, da redni kratki odmori in aktivni počitek prispevajo k večji produktivnosti in boljšemu počutju zaposlenih, kar dolgoročno koristi tako posameznikom kot organizacijam.

---

Avtorica: Eva Skaza

Odklop od dela je pomemben, saj literatura navaja, da naj bi po vsaki obremenitvi sledilo obdobje počitka, da se lahko regeneriramo, obnovimo zaloge energije in smo pripravljeni na nove delovne zahteve. Odklop nam omogoča, da se ustrezno umaknemo od delovnih zahtev in se spočijemo. Tudi model obremenitev in počitka predpostavlja, da lahko pomanjkanje počitka vodi v škodo tako na telesni kot tudi na duševni ravni.

Kaj pomeni odklop od dela in zakaj je pomemben?

Odklop od dela je psihološka izkušnja odsotnosti od dela. To pomeni, da o delu ne razmišljamo, ne premlevamo preteklih delovnih problemov ter nas ne skrbi za prihodnje delovne težave. Odklop vključuje tudi prekinitev delovne komunikacije preko e-pošte, socialnih omrežij in telefonskih klicev. V literaturi je še vedno nekaj nejasnosti o tem in sicer naj bi se odklopili le od negativnih vidikov dela ali tudi od pozitivnih, saj lahko npr. pozitivne delovne izkušnje pozitivno vplivajo na zasebno življenje. Raziskave kažejo, da lahko občasno dokončanje dela izven delovnega časa zmanjša stres, saj nas lahko razbremeni, ker o nalogi prenehamo razmišljati. Pravica do odklopa ni nujno aktualna za vse situacije ali zaposlene, saj si tega morda vsi ne želijo. Organizacije zato morajo biti pozorne na to, kdaj ta pravica predstavlja omejitev za zaposlene, na primer, ko onemogoči dostop do elektronske pošte ali strežnikov z delovnimi gradivi. To morda ne ustreza zaposlenim, ki si želijo biti ves čas vključeni v delo.

Lahko pomanjkanje počitka vodi tudi v izgorelost?

Da, pomanjkanje počitka je eden izmed možnih mehanizmov nastanka izgorelosti. Novejše opredelitve izgorelosti, tudi tiste, ki niso vezane na delovno okolje, vse bolj poudarjajo, da je prva raven razvoja izgorelosti nezdravo ravnovesje med obdobji obremenitev in obdobji počitka. Ta prva faza se lahko nato razvije v druge vrste težav.

Veliko ljudi meni, da za dober počitek od dela potrebujejo zgolj enega ali dva daljša dopusta letno. Je to res?

Večina raziskovalcev meni, da ne. Težava pri daljših dopustih je, da ugodni učinki hitro izzvenijo po vrnitvi na delo. Prav tako ni enoznačnega odnosa med odmerkom in učinkom počitka. Več dni dopusta ne pomeni nujno dodatnih blagodejnih izkušenj.

Kateri so najpogostejši dejavniki, ki preprečujejo zaposlenim, da se popolnoma odklopijo od dela?

Najprej je tu organizacijsko okolje, zlasti način vodenja in pričakovanja vodilnih, ki lahko z visokimi pričakovanji silijo zaposlene v nenehno dosegljivost. Drugi dejavnik je narava dela in delovnih nalog, ki jih ni mogoče zaključiti v določenem delovnem času. Če delo nima jasnega začetka in konca, se v nas aktivira nuja po tem, da nalogo pripeljemo do konca (dejansko ali na mentalni ravni). Nekaj podobnega je že desetletja znano kot Zeigarnikin učinek in pa kot Ovsiankinin učinek.

Tretji dejavnik so osebnostne značilnosti, kot so perfekcionizem in neprilagojena prepričanja v povezavi z delom. Odklop od dela lahko določa tudi družinsko okolje in pričakovanja.

Kakšne so razlike med popolnim (pasivnim) odklopom in aktivnim počitkom? Kaj je bolje?

Pasivne aktivnosti, kot so gledanje televizije in počitek, so pomembne za telesno in psihično sprostitev. Medtem ko so aktivne aktivnosti, kot so šport, socialne in kulturne dejavnosti vir novih izkušenj in socialnih vezi. Ustreznost aktivnosti pri doseganju počitka je predvsem odvisna od tega, kakšna je naša narava dela. Pri tem so tako pasivne kot aktivne aktivnosti pomembne za našo dobrobit.

Mnogo bolj kot dejanske aktivnosti so pomembne same izkušnje pri delu, kar so raziskovalci strnili s pomočjo t.i. DRAMMA modela. V prostem času naj bi tako imeli Detachment, torej da poskrbimo za neko primerno mero odklopa. Črka R predstavlja Relaxation, torej sprostitev na telesni in psihološki ravni. Črka A pomeni Autonomy, torej v smislu, da bi si v prostem času povrnili občutke nadzora in avtonomije. Potem je tu M kot Mastery, torej izkušnja obvladovanja, da se lotimo aktivnosti, za katere vemo, da smo v njih dobri. Drugi M pomeni Meaning, torej kar ima nek smisel in pomen za nas, kar nam je osebno pomembno. Zadnja črka A pa predstavlja Affiliation, občutek bližine v socialnem smislu, torej da v prostem času delamo takšne aktivnosti, ki nam omogočajo, da preživljamo čas z ljudmi, ki nam veliko pomenijo.

Kako lahko zaposleni sami izboljšajo svojo sposobnost odklopa?

Zaposleni naj prepoznajo škodljive posledice nenehnega dela za svoje zdravje ali družinsko življenje. Pomembno je tudi, da vprašajo svoje bližnje za mnenje o ravnovesju med delom in zasebnim življenjem ter spremljajo svoje telesne odzive, kot so slabo spanje in izčrpanost.

Imate primere dobrih praks podjetij, ki uspešno podpirajo odklop svojih zaposlenih?

Da, eno izmed takih je podjetje Donar, kjer so pred leti uvedli šesturni delovnik. Prav tako se vodilni ves čas trudijo komunicirati pomembnost prostega časa in počitka. Teh primerov dobrih praks odklopa od dela pa je še več v tujini, npr. Volkswagen. Nedvomno je eden izmed slabih primerov Elon Musk, ki daje izjave, da je potrebno delati 80 ur na teden in da ni toliko pomembno, da delaš bolje, temveč da delaš več, saj ti bo to zagotovo prineslo prednost pred ostalimi.

Kako se vi osebno spopadate z odklopom od dela?

Zaradi narave našega dela se mi zdi, da na začetku svojega dela v tem nisem bila ravno najboljša oziroma tudi nisem imela tako velike potrebe po odklopu. V zadnjih letih pa moj prosti čas narekujejo otroci, tako da je ta odklop povsem avtomatičen in nimam druge izbire. Za nekatere delovne obveznosti v prostem času pa tako nimam niti časa niti želje. Tiste naloge, ki so zelo nujne in jih težko odložim opravim v poznih večernih urah.

Kakšen nasvet bi dali nekomu, ki se trudi vzpostaviti boljše ravnovesje med delom in zasebnim življenjem?

Po mojem mnenju mora zaposleni najprej razčistiti, ali je to, da vseskozi dela, povezano z nekimi škodljivimi posledicami za njegovo zdravje ali pa celoten družinski sistem. Če to nima večjih posledic, verjamem, da se lahko v nekem obdobju življenja več posvetiš delu, saj si se sam za to zavestno odločil. V tem ne vidim težav, če teh posledic ne čutiš. Res pa je, da so lahko te lastne perspektive glede ravnovesja med delom in zasebnim življenjem velikokrat zgrešene, zato je za mnenje potrebno vprašati tudi npr. partnerja. Šele takrat, ko dobimo potrditev tudi od drugih oseb, lahko govorimo o zdravem ravnovesju med delom in zasebnim življenjem.

Dobro je tudi, da smo pozorni na naše telesne odzive. Na primer, če ne spimo dobro, smo vseskozi izčrpani ali nimamo volje do opravljanja aktivnosti v prostem času, je to lahko znak, da naše ravnovesje ni najboljše. Ne pozabimo, da je ravnovesje nekaj dobrega. Življenje je vedno potrebno graditi na več stebrih, ker če kateri izmed stebrov odpove, je toliko drugih stebrov, ki podpirajo našo »življenjsko hišo« in se slabe izkušnje na enem stebru ne bodo toliko poznale. Če pa gradimo samo en steber, ki se nam poruši, pa verjamem, da se lahko veliko bolj pozna na našem življenjskem blagostanju.