“Bojim se, da bo umetna inteligenca nadomestila človeštvo”, je že leta 2014 izrazil skrb Stephen Hawking. Čeprav jo nekateri vidijo kot čudežno orodje, ki razmišlja in rešuje probleme, kakor to počne človek, drugi pa kot grožnjo oziroma povod v nadvlado strojev nad človeštvom, moramo vsi priznati, da ima umetna inteligenca velik vpliv na naše življenje, tudi na naših delovnih mestih. Pojavi pa se vprašanje, kako se človek v tem novem “službenem odnosu” počuti, kako ta “odnos” vpliva na njegovo psihično blagostanje v službi.
Avtorica: Andreja Gregorič
Kaj je psihično blagostanje na delovnem mestu?
Gre za kompleksen pojav, ki ga lahko razumemo kot stopnjo zadovoljstva in dobrega počutja zaposlenega v službi, na katero vpliva tudi motivacija za delo, občutek pripadnosti kolektivu in občutek smisla, ki ga delo posamezniku daje. Psihično blagostanje na delovnem mestu je izredno pomembno, saj vpliva na uspešnost zaposlenega in počutje pri delu, povezano pa je tudi s splošnim blagostanjem in lahko pomembno vpliva na mnoge aspekte življenja.
Umetna inteligenca na delovnem mestu je mnogim spremenila dinamiko dela in s tem tudi njihovo počutje v službi. Vendar, ali to pomeni, da umetna inteligenca na delovnem mestu blagodejno vpliva na počutje in blagostanje zaposlenih, ali zgolj ruši neko ravnovesje, ki se je vzpostavilo in vzdrževalo dolgo preden je sploh obstajala?
Umetna inteligenca omogoča svobodo in spodbuja ustvarjalnost
Lahko je dober in učinkovit pomočnik delavcu, še posebej na tistih delovnih mestih, kjer se od zaposlenega zahteva, da si zapomni in upravlja z velikimi količinami podatkov. Inženirji, informatiki, učitelji, pa tudi oblikovalci, zdravstveni delavci in mnogi drugi, si lahko pri delu pomagajo z umetno inteligenco, saj lahko ta prevzame iskanje načinov reševanja določenih problemov (npr. poišče kodo, ki jo programer potrebuje za rešitev problema), pomaga pri obdelavi podatkov, oblikuje načrt dela, zelo hitro najde in priskrbi informacije ali pa celo meri človekove vitalne znake in, v primeru, da se vitalni znaki osebe poslabšajo, to takoj sporoči zdravstvenemu osebju.
S tem razbremeni človeka na delovnem mestu, saj nase prevzame del rutinskih in vsakdanjih nalog, za katere je bil prej delavec sam odgovoren. Delavcu tako dovoljuje, da svoj čas in energijo nameni drugim dejavnostim ter mu omogoča, da krepi svoje ustvarjalne veščine.
Potemtakem mu omogoča več ustvarjalnosti in svobode pri delu in s tem zadovoljuje tudi njegovo potrebo po avtonomnosti. Avtonomnost je po priznani teoriji samodoločenosti pomembna za spodbujanje notranje motivacije za opravljanje dela. Ravno notranja motivacija je namreč tista, ki človeka spodbuja in mu daje občutek notranje izpopolnjenosti in zadovoljstva ob opravljanju dela.
Zaradi tega torej delavci doživljajo višjo stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu. Ker pa so razbremenjeni skrbi glede nalog, ki jih je prevzela umetna inteligenca, doživljajo tudi nižje stopnje stresa.
… vendar je umetna inteligenca lahko tudi vzrok za skrbi in pomanjkanje motivacije
Žal, pa umetna inteligenca za marsikaterega delavca ni sodelavka, ki mu bo pomagala, temveč tekmica, ki mu grozi s tem, da ga bo na njegovem delovnem mestu popolnoma nadomestila.
Umetna inteligenca ni zmožna prevzeti samo nadležnih rutinskih nalog, ki se jim delavec z veseljem izogne, ampak lahko prevzame tudi naloge, ki so bistvo posameznikovega delovnega mesta. To lahko za zaposlene na nekaterih področjih pomeni, da jih podjetja, ki jih zdaj zaposlujejo, čez nekaj let, mesecev ali celo dni, ne bodo več potrebovala. In to, žal postaja resničnost za marsikaterega zaposlenega. V ZDA npr. poročajo, da je maja 2023 na račun razvoja in uporabe umetne inteligence, službo izgubilo kar 4600 ljudi. Za slovenski prostor konkretnega podatka še nimamo, vendar pa lahko avtomatizacijo opazimo tudi pri nas. V skoraj vsaki trgovini so namreč marsikaterega prodajalca zamenjale samopostrežne blagajne, stroji so ljudi zamenjali v proizvodnji in celo v storitvenem sektorju imamo virtualne svetovalce, na katere se stranka lahko obrne v primeru vprašanj ali težav.
Slednji primer mi je kot psihologinji še posebej odmeven, saj me navdaja s skrbjo, da bi morda kdo v prihodnosti pomislil na to, ali smo tudi mi zamenljivi z umetno inteligenco. To pa bi imelo hude posledice ne le za psihologe, ki bi izgubili službo, temveč predvsem za ljudi, ki imajo težave z duševnim zdravjem ali kakršenkoli drug razlog, zaradi katerega nujno potrebujejo psihologa kot osebo s čustvi, empatijo in razumevanjem, ki presega zmožnosti umetne inteligence. Pri vseh službah, ki so se avtomatizirale se je namreč izgubila človeška komponenta in človeški stik. To navsezadnje na vsakodnevni ravni izkušamo tudi na lastni koži, npr. na samopostrežni blagajni, kjer morda hitreje opravimo nakup, vendar od nje ne dobimo prijaznega nasmeha in lepe besede, ki ga dobimo od prodajalca.
S precej kratkimi navodili je program sicer dosegel to, kar smo želeli (“fotografiran je zaskrbljen moški srednjih let, ki se v pisarni drži za glavo”), do realizma pa mu manjka še 1) nekaj razvoja, da bi lahko že z najpreprostejšimi “prompti” ustvaril to, kar želimo 2) ali pa odgovor tiči v izobraževanju novega kadra, zaposlenih, ki bodo postali “umetniki z UI”.
Bo umetna inteligenca popolnoma spremenila svet obravnave duševnih stisk ali terapije?Preberite, kaj mladi psihologinji mislita o uporabi UI v klinični psihologiji in psihoterapiji.
Tudi zaposleni, ki jim zaradi umetne inteligence izguba službe sicer ne grozi, lahko doživljajo negativne občutke zaradi njene vključenosti na delovnem mestu. Njena prisotnost namreč pomeni spremembo načina dela in uporabo novih programov ali strojev, ki se jih morajo zaposleni najprej naučiti uporabljati, preden lahko začnejo z njimi učinkovito delati. Spomnimo se na Mercatorjevo reklamo, kjer so namesto igralke uporabili lik ustvarjen z umetno inteligenco in si predstavljajmo, kako je biti zaposlen v oglaševalnem podjetju, ki prvič reklamo ustvarja na tak način, od nas pa se pričakuje, da bomo to znali narediti in, da bo oglas uspešen. To je lahko za zaposlene zelo obremenjujoče, še posebej, če jim ni zagotovljeno dobro in učinkovito usposabljanje. Ko umetna inteligenca prevzame delovne naloge ali pa spremeni način dela, ki ga je delavec bil vajen, lahko zaposleni občuti tudi manjšo stopnjo nadzora nad delovno nalogo, to pa mu lahko povzroča visoke stopnje stresa.
Če umetna inteligenca prevzame ključni del nalog zaposlenega in dokaže, da jih lahko sama opravlja enako ali celo bolje kakor delavec, se ta lahko začne spopadati tudi z občutki pomanjkanja motivacije in izgube smisla svojega poklica. Težko je namreč sprejeti, da delo, za katerega se je (lahko tudi zelo dolgo) usposabljal in ga več let zelo dobro opravljal, zdaj lahko opravlja tehnologija in to celo tako, da isto količino dela naredi bolje in v krajšem času kakor on. S tem je torej ogroženo posameznikovo dobro počutje na delovnem mestu, kar vodi do nižjega zadovoljstva z delom in nižjega psihičnega blagostanja.
Kaj pa zdaj, ko je UI nedvomno tu?
Umetna inteligenca je postala pomemben del naše družbe, zato je pomembno, da se z njo dobro razumemo, se z njo naučimo živeti in konec koncev tudi delati. Ustrezno izobraževanje, kako delati z njo, bi lahko veliko pripomoglo k boljšemu počutju zaposlenih, še posebej, če vključitev umetne inteligence na delovno mesto pomeni veliko spremembo za delovno okolje.
Kjer pa res ne gre drugače, kakor da delovno mesto popolnoma prepustimo umetni inteligenci, lahko razmišljamo o razvoju in oblikovanju novih delovnih mest, ki se z umetno inteligenco ukvarjajo, jo razvijajo in nadzirajo. Tako bi zagotovili kader, ki bi delal na enem izmed trenutno najbolj razvijajočih se področij, hkrati pa bi nudili delovna mesta, tako tistim, ki so svoje prvotno delo zaradi umetne inteligence izgubili, kot mladim, ki šele prihajajo na trg dela. Seveda pa se moramo zavedati, da umetna inteligenca ne more nadomestiti človeka v vseh pogledih. Predvsem zaposleni, ki delajo z ljudmi (učitelji, terapevti, zdravstveni delavci, …), so s tega vidika nenadomestljivi, zato se moramo v primeru takih poklicev zavzemati za to, da jih umetna inteligenca ne prevzame, temveč, da ti poklici ostajajo človeku.
Umetna inteligenca naj bo torej razlog in motivacija za vseživljenjsko izobraževanje in ustvarjanje novih oblik dela ter novih delovnih mest. Pomembno je, da delamo v smer, kjer bo umetna inteligenca naša sodelavka, ne pa konkurenca.
Za dodatno branje:
Giuntella, O., König, J. in Stella, L. (2023). Artificial intelligence and workers’ well-being. http://dx.doi.org/10.2139/ssrn.4589223
Giuntella, O. (2023, 2. oktober). How exposure to artificial intelligence affects worker well-being. IZA. https://newsroom.iza.org/en/archive/research/how-exposure-to-artificial-intelligence-affects-worker-well-being/
Nazareno, L. in Schiff, D. S. (2021). The impact of automation and artificial intelligence on worker well-being. Technology in Society, 67, 101679. https://doi.org/10.1016/j.techsoc.2021.101679
Robinson, B. (2023, 5. oktober). Workers using AI technology taking mental health into their own hands. Forbes. https://www.forbes.com/sites/bryanrobinson/2023/09/02/workers-taking-wellness-into-their-own-hands-using-ai-backed-mental-health/?sh=125203745ee4
Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.
Vaši podatki bodo obdelani v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov (GDPR).
PSIHOLOGIJA DELA 