Digitalno pripovedovanje: orodje za krepitev delovanja zaposlenih in grajenje blagovne znamke

V sodobnem digitalnem svetu se vedno več organizacij obrača k pripovedovanju zgodb kot učinkovitemu načinu komuniciranja. Digitalno pripovedovanje združuje moč zgodb z uporabo digitalnih orodij, kot so video, animacije in avdio, za ustvarjanje sporočil, ki pritegnejo, navdihujejo in spreminjajo vedenje. Preberite si več o tej metodi.

Avtorica: Karolina Marc

Predstavljajte si …
… da ste vodja kadrovske službe v podjetju, kjer pogosto opažate pomanjkanje sodelovanja med oddelki. Na zadnjem sestanku ste slišali, kako zaposleni tarnajo, da je komunikacija otežena, kar vodi v podvajanje nalog in zamude pri projektih. Nato pripravite kratko digitalno zgodbo – video, ki skozi prizore vsakdanjih situacij prikaže pomen sodelovanja in koristi skupnih prizadevanj. Po ogledu zaposleni začnejo razpravljati o idejah za izboljšave in kmalu se pojavijo majhni, a pomembni premiki v delovanju ekipe. To je moč digitalnega pripovedovanja – spodbudi refleksijo in postopne spremembe v kulturi.

Kaj je digitalno pripovedovanje?

Digitalno pripovedovanje združuje tradicionalno pripovedovanje zgodb z digitalnimi tehnologijami. Gre za ustvarjanje vsebin, ki s pomočjo avdia, videa, animacij ali vizualizacij prenašajo sporočila na način, ki pritegne občinstvo in ga čustveno poveže z zgodbo.

Osnova te metode je narativna potopitev – pojav, pri katerem se posameznik vživi v zgodbo in doživi čustveni, kognitivni in vedenjski odziv. Ta proces je še posebej dragocen v delovnih okoljih, kjer lahko zgodbe pomagajo zaposlenim razumeti kompleksne ideje, se poistovetiti z vrednotami organizacije ali izboljšati medsebojno sodelovanje.

Uporaba v delovnih organizacijah

Na področju psihologije dela in HRM ima digitalno pripovedovanje številne praktične aplikacije:

Usposabljanje zaposlenih: Virtualne simulacije, ki vključujejo elemente digitalnega pripovedovanja, omogočajo realistično učenje brez tveganja za napake v resničnem svetu. PwC je s pomočjo virtualne resničnosti (metode, ki smo jo spoznali ob lanskem kadrovskem zajtrku) izboljšal mehke veščine svojih vodij, pri čemer so vključeni managerji dosegli višjo stopnjo samozavesti in boljše rezultate pri vključujočem vodenju.

Komunikacija vrednot: Zgodbe, ki poudarjajo organizacijske vrednote, kot so sodelovanje ali inovativnost, lahko pomagajo zaposlenim razumeti in sprejeti ključne cilje organizacije. Primer bi bila zgodba o uspešnem sodelovanju med oddelki pri doseganju skupnega cilja.

Grajenje blagovne znamke: Digitalno pripovedovanje je učinkovito tudi v zunanjem komuniciranju, saj pripovedi, osredotočene na vrednote organizacije, krepijo povezavo med blagovno znamko in ciljno publiko.

Ne spreglejte: to metodo bomo predstavili na Kadrovskem zajtrku, v četrtek, 9. 1. 2025, preko spletne aplikacije Zoom. Lepo vabljeni!

Prednosti in omejitve

Prednosti:

Krepitev čustvene povezanosti: Digitalno pripovedovanje presega suhoparne podatke in argumente, saj zbuja empatijo in ustvarja globlje razumevanje med poslušalci.
Prilagodljivost: Zgodbe se lahko prilagodijo ciljni publiki in uporabljajo različne oblike digitalnih orodij, od preprostih vizualizacij do naprednih virtualnih simulacij.

Omejitve:

Etika: Načrtno vzbujanje čustev lahko odpira vprašanja manipulacije in preseganja osebnih meja, kar zahteva previdno načrtovanje.
Časovna in finančna zahtevnost: Priprava kakovostne digitalne vsebine zahteva vlaganje v tehnologijo, usposabljanje in ustvarjanje vsebin.

Zakaj razmisliti o digitalnem pripovedovanju?

Digitalno pripovedovanje je več kot le minljiv trend – je orodje, ki omogoča učinkovitejšo komunikacijo, krepi organizacijsko kulturo in motivira zaposlene. Če želite izvedeti več o tem, kako bi ga lahko uporabili v svoji organizaciji, preberite priloženo seminarsko nalogo, kjer najdete podrobnejše primere in teoretične osnove te metode.

DIGITALNO_PRIPOVEDOVANJE_Marc_Karolina Prenos

Reference

Brechman, J. M. in Purvis, S. C. (2015). Narrative, transportation and advertising. International Journal of Advertising: The Review of Marketing Communications, 34(2), 366–381. http://dx.doi.org/10.1080/02650487.2014.994803

Debevec, K. in Romeo, J. B. (1992). Self-referent processing in perceptions of verbal and visual commercial information. Journal of Consumer Psychology, 1(1), 83–102. https://doi.org/10.1016/S1057-7408(08)80046-0

Dhir, N. (12. november 2024). Digital Storytelling for Employee Engagement. Imvizar. https://www.imvizar.com/blogs/digital-storytelling-with-augmented-reality-for-employee-engagement

Educause Learning initiative. (januar 2007). 7 Things You Should Know About Digital Storytelling. Educause.
https://library.educause.edu/-/media/files/library/2007/1/eli7021-pdf.pdf

Einam, H., Mikulincer, M. in Shachar, R. (2024). Shedding a light on the teller: On storytelling, meaning in life, and personal goals. The Journal of Positive Psychology. https://doi.org/10.1080/17439760.2024.2431684

Escalas, J. E. (2007). Self-Referencing and Persuasion: Narrative Transportation versus Analytical Elaboration. Journal of Consumer Research, 33(4), 421–429. https://doi.org/10.1086/510216

Fokides, E. (2021). Using digital storytelling to inform students about bullying: Results of a pilot program. In Research anthology on school shootings, peer victimization, and solutions for building safer educational institutions. (str. 514–526). Information Science Reference/IGI Global. http://dx.doi.org/10.4018/978-1-7998-5360-2.ch025

Groff, J. S. (2013). Expanding Our “Frames” of Mind for Education and the Arts. Harvard Educational Review, 83(1), 15–39.

Malita, L. in Boffo, V. (ur.). (2010). Digital storytelling for employability. Firenze University Press. https://doi.org/10.36253/978-88-6453-181-6

McDougal, E. R., Syrdal, H. A., Gravois, R. in Kemp, A. (2021). Telling the tale: Applying a strategic brand storytelling process for STP planning. Journal of Strategic Marketing. https://doi.org/10.1080/0965254X.2021.1892803

Mollet, N. in Arnaldi, B. (2006). Storytelling in virtual reality for training. In Lecture notes in computer science (str. 334–347). https://doi.org/10.1007/11736639_45

Nascimento, P., Roberto, M. S., Lemos, M., Poole-da-Costa, M. C. in Santos, A. S. (2024). Employability narratives in digital storytelling: Do overqualified Brazilian and Venezuelan immigrants in Portugal tell the same story? Qualitative Research in Psychology, 21(1), 140–174. https://psycnet.apa.org/doi/10.1080/14780887.2023.2293078

Nosrati, F. in Detlor, B. (2022). The power of stories for impression management: Evidence from a city cultural digital storytelling initiative. Information Technology & People, 35(4), 1410–1427. https://doi.org/10.1108/ITP-06-2020-0400

PwC. (25. junij 2020). The Effectiveness of Virtual Reality Soft Skills Training in the Enterprise. PwC. https://www.pwc.com/us/en/services/consulting/technology/emerging-technology/assets/pwc-understanding-the-effectiveness-of-soft-skills-training-in-the-enterprise-a-study.pdf

Rieger, K. L., West, C. H., Kenny, A., Chooniedass, R., Demczuk, L., Mitchell, K. M., Chateau, J. in Scott, S. D. (2018). Digital storytelling as a method in health research: a systematic review protocol. Systematic Reviews, 7, 1. https://doi.org/10.1186/s13643-018-0704-y

Silver stories. (b.d.). Digital Storytelling. Dostopano: 15.12.2024, https://blogs.brighton.ac.uk/digitalstorytelling/projects/silver-stories/

Turpin, H., Cain, R. in Wilson, M. (2024). Towards a Co-Creative Immersive Digital Storytelling Methodology to Explore Experiences of Homelessness in Loughborough. Social Sciences, 13(1), 59. https://doi.org/10.3390/socsci13010059

van Laer, T., de Ruyter, K., Visconti, L. M. in Wetzels, M. (2014). The extended transportation-imagery model: A meta-analysis of the antecedents and consequences of consumers’ narrative transportation. Journal of Consumer Research, 40(5), 797–817. https://doi.org/10.1086/673383

What is digital storytelling? (b.d.). Digital Storytelling. Dostopano: 15.12.2024, https://blogs.brighton.ac.uk/digitalstorytelling/what-is-digital-storytelling/