Nevidna stiska na delovnem mestu: neplodnost in izguba nosečnosti

Ob Mednarodnem dnevu žena se pogosto odpira prostor za razmislek o izkušnjah žensk v različnih življenjskih vlogah, tudi na področju dela. Medtem ko veliko pozornosti namenjamo vprašanjem, kot so seksizem na delovnem mestu, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter položaj nosečnic v organizacijah, nekatere izkušnje žensk ostajajo precej manj vidne. Mednje sodijo tudi težave s plodnostjo in izguba nosečnosti ter vpliv teh na dogajanje v službi.

Avtor: Matic Trček

V zadnjih desetletjih je raziskovanje nosečnosti na delovnem mestu pomembno prispevalo k razumevanju izzivov, s katerimi se srečujejo noseče delavke. Veliko manj pa vemo o ženskah, pri katerih je prehod v materinstvo prekinjen ali odložen zaradi neplodnosti, zdravljenja plodnosti ali izgube nosečnosti. Kljub temu je ta pojav razmeroma pogost: ocenjuje se, da se 5–10 % parov vsako leto odloči za zdravljenje neplodnosti, približno četrtina nosečnosti pa se konča s spontanim splavom.

Za zaposlene ženske takšne izkušnje pogosto pomenijo dolgotrajno obdobje negotovosti, ki hkrati posega v zasebno in profesionalno življenje. Zdravljenje neplodnosti je namreč pogosto nepredvidljivo, časovno zahtevno in fizično naporno, zato lahko pomembno vpliva na vsakdan, blagostanje in karierne odločitve.

Prekinjen prehod v materinstvo

Prehod v materinstvo je v psihološki literaturi pogosto razumljen kot identitetni prehod: ženska postopoma začne usklajevati svojo profesionalno identiteto z identiteto bodoče matere. Ko pa se pojavijo težave s plodnostjo ali izguba nosečnosti, se ta proces lahko ustavi ali ponavlja v ciklih negotovosti.

Raziskave kažejo, da se ženske v takšnih situacijah pogosto znajdejo v dolgotrajnem »vmesnem« stanju, to je obdobje, v katerem si želijo postati matere, vendar ni jasno, ali in kdaj se bo to zgodilo. To lahko ogrozi tako občutek materinske kot profesionalne identitete, saj izkušnja neplodnosti posega v obe življenjski sferi hkrati.

Posledice za delo in kariero

Težave s plodnostjo in izguba nosečnosti lahko na zaposlene ženske vplivajo na več ravneh; psihološki, fizični, organizacijski in karierni.

Na psihološki ravni so pogoste čustvena stiska, tesnoba in depresivnost, ki se lahko s trajanjem zdravljenja še stopnjujejo. Raziskave kažejo, da velik delež žensk poroča, da zdravljenje vpliva na njihovo vsakodnevno delo, približno tretjina pa meni, da negativno vpliva tudi na njihovo kariero. Nekatere zaradi zdravljenja zmanjšajo obseg dela ali celo zapustijo delovno mesto.

Na organizacijski ravni je lahko problematično tudi usklajevanje dela z zdravljenjem. Postopki, pregledi in spremljanje ciklov zahtevajo pogoste obiske klinike, pogosto v kratkem časovnem roku in brez možnosti dolgoročnega načrtovanja. To lahko povzroča dodatni stres, ki lahko vpliva celo na uspešnost zdravljenja.

Vendar pa delo nima vedno zgolj negativne vloge. Medtem ko se nekatere ženske zaradi fizičnih in psihičnih posledic zdravljenja od dela oddaljijo, pa druge prav v službi najdejo občutek stabilnosti, rutine in začasnega odmika od negotovosti.

Prenos med življenjskimi področji: telesni, čustveni in kognitivni vplivi

Posebnost izkušenj z neplodnostjo je močan prenos med zasebnim in delovnim področjem. Raziskovalci ta pojav opisujejo kot prenos med življenjskimi področji (angl. cross-domain interference), ki se lahko pojavi na treh ravneh.

Telesni vplivi (angl. Embodied interference)

Zdravljenje pogosto vključuje hormonsko terapijo, injekcije in invazivne posege, ki lahko povzročajo utrujenost, bolečine, slabost ali motnje spanja. Ti telesni učinki lahko neposredno vplivajo na delovno učinkovitost, energijo in zmožnost koncentracije.

Čustveni vplivi (angl. Emotional interference)

Neplodnost in izguba nosečnosti sta pogosto povezana z občutki žalosti, razočaranja, krivde ali sramu. Ker sta temi še vedno precej stigmatizirani, mnoge ženske o tem na delovnem mestu ne govorijo, kar lahko vodi v občutek izolacije ali prikritega trpljenja.

Kognitivni vplivi (angl. Cognitive interference)

Nenehna negotovost glede zdravljenja in prihodnosti lahko zavzame velik del miselnega prostora. Razmišljanje o nadaljnjih postopkih in možnih izidih lahko zmanjšuje osredotočenost na delovne naloge in dolgoročne karierne načrte.

Skrita tema delovnega okolja

Čeprav so nosečnice na delovnem mestu lahko tarča diskriminacije in pristranskosti, npr. zaznavane kot manj kompetentne ali manj primerne za napredovanje, so težave s plodnostjo in izguba nosečnosti pogosto še bolj nevidne. Zaradi stigme in zasebne narave teh izkušenj ženske pogosto molčijo o svojih težavah, kar lahko dodatno otežuje usklajevanje dela in zdravljenja.

Razumevanje teh izkušenj je pomembno tudi za organizacije. Podpora zaposlenim v takšnih življenjskih obdobjih, npr. z večjo fleksibilnostjo, razumevanjem ali ustreznimi politikami, lahko pomembno vpliva na dobrobit zaposlenih in na njihovo dolgoročno povezanost z delovnim okoljem.

Če vas zanima več o tej temi, si lahko preberete celoten članek v literaturi.

Literatura

Basir, N., Ladge, J. J. in Sohrab, S. (2025). Disrupted selves in transition: How women navigate fertility treatments in the context of work. Journal of Applied Psychology. https://doi.org/10.1037/apl0001310

Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.