Tiha ambicija: Zakaj sposobni zaposleni ne želijo več napredovati?

O ravnovesju službe in zasebnega življenja smo že pisali. V članku Je dovolj časa za vse? Ali res moram izbrati med kariero in družino? lahko berete več o tem kako uravnovesiti čas preživet v službi in čas preživet z družino.

Avtor: Jure Manfreda

Ker se moja študijska pot počasi približuje koncu, se vse pogosteje zalotim, kako razmišljam o tem, kaj si v karieri resnično želim. Pogovori o delu z zaposlenimi prijatelji, znanci in posamezniki, ki delajo v različnih panogah so me pripeljali do zanimivega opažanja: številni sposobni, delavni posamezniki, za katere bi pričakoval, da se bodo zavihteli po korporativni lestvici, tega preprosto ne želijo. Njihova odločitev me je sprva presenetila – navsezadnje so kompetentni, ambiciozni in predani svojemu delu, a kljub temu zavračajo napredovanja in druge priložnosti.

Sčasoma sem začel bolje razumeti njihovo miselnost. Mnogi so omenili, da ne želijo izgubiti ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem. Pomembnejše jim je njihovo duševno zdravje, kakovostni odnosi in dovolj časa za stvari, ki jih veselijo. Pod “uspeh” ne razumejo le statusa, temveč predvsem notranje zadovoljstvo, stabilnost in občutek smisla. Ta premik v razmišljanju ni osamljen pojav – gre za širši trend, ki so ga poimenovali tiha ambicija (ang. quiet ambition).

Kaj je tiha ambicija?

Tiha ambicija opisuje naravnanost zaposlenih, ki se zavestno odločijo, da ne želijo prevzeti vodstvenih ali bolj izpostavljenih vlog, četudi imajo za to znanje, sposobnosti in priložnosti. Ne gre za pomanjkanje motivacije ali lenobo, temveč za premišljeno odločitev: življenja naj ne kroji le delo, temveč tudi prosti čas, odnosi in skrb zase.

Raziskave (npr. Boese, 2023) kažejo, da mlajše generacije v primerjavi s starejšimi precej bolj cenijo ravnovesje med delom in življenjem, osebno dobrobit ter delovno okolje, ki omogoča fleksibilnost. V ospredje postavljajo vprašanja, kot so: Kaj mi je v življenju res pomembno? Ali bo napredovanje res prineslo več zadovoljstva ali le več stresa? Tiha ambicija je ambicija, le da je usmerjena navznoter in posledično manj “glasna” v delovnem okolju.

Zakaj zaposleni zavračajo napredovanje?

Občutek, da je “več” tudi “bolje”, ni več samoumeven. Pandemija COVID-19, gospodarska negotovost in vse večja osredotočenost na duševno zdravje so ljudi spodbudili k ponovnemu razmisleku o življenjskih prioritetah. Vedno več ljudi se zavestno odmika od kariernih poti, ki vodijo v izgorelost, ter išče delo, ki je smiselno, prilagodljivo in usklajeno z njihovimi vrednotami. Mlajše generacije pogosto povezujejo vodstvene vloge s preobremenjenostjo, odgovornostjo brez pravega vpliva ter pomanjkanjem podpore. Če v svojem okolju opazijo vodje, ki so izčrpani, nedostopni ali nezadovoljni, jih to odvrne in ne motivira za napredovanje. Obenem jih pogosto razočarajo toge strukture napredovanja, kjer je uspeh pogosto povezan z odpovedovanjem lastnim potrebam in vrednotam.

Kako se organizacije lahko odzovejo?

Tiha ambicija organizacijam postavlja izziv, a tudi priložnost. Če želijo obdržati talentirane posameznike in razvijati svoje kadre, bodo morale razmišljati širše:

Ponuditi alternativne poti napredovanja – napredovanje naj ne pomeni zgolj prevzemanja vodstvenih funkcij. Spodbujati je treba tudi strokovno in osebnostno rast.
Odpraviti stigmo o ambiciji – ambicija ni enako tekmovalnosti. Tudi zaposleni, ki ne želijo višjega naziva, so lahko ambiciozni – le da svoje ambicije usmerjajo drugam.
Zmanjšati pritisk in stres vodstvenih vlog – če bodo vodstvene pozicije omogočale večje ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter podprte s strani organizacije, bodo tudi bolj privlačne.
Omogočiti fleksibilnost in avtonomijo – zaposleni želijo vpliv na svoje delo, možnost odločanja in občutek smisla.

Zaključek

Tiha ambicija ni lenoba ali pomanjkanje želje po uspehu, ampak nov način razmišljanja o karieri. Podjetja, ki razumejo ta trend, bodo znala ustvariti okolje, kjer bodo zaposleni motivirani in zavzeti, tudi če ne stremijo za vodstvene vloge.

Uspeh ne pomeni vedno napredovanja, včasih pomeni preprosto dobro opravljati svoje delo in v njem uživati.

Kaj pa vi? Bi raje napredovali ali ostali tam, kjer se dobro počutite?

Reference

Robinson, B. (2023, October 1). Quiet Ambition Trend Breaking Rungs On The Corporate Ladder, New Study Shows. Forbes. Dostopano iz: https://www.forbes.com/sites/bryanrobinson/2023/10/01/quiet-ambition-trend-breaking-rungs-on-the-corporate-ladder-new-study-shows/

Thomas, R. (2023, April 16). Americans are entering a ‘quiet ambition’ era. Fortune. Dostopano iz: https://fortune.com/2023/04/16/americans-enter-quiet-ambition-era/ Boese, B. (2023, May 18).

New research reveals that individual contributors are shunning management. Visier. Dostopano iz: https://www.visier.com/blog/new-research-individual-contributors-shun-management/

“Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.”