Blog

Brez dela ni jela … Zgolj jela?

Piše: Mojca Šipek

“Delo je nekakšna črna škatla, katere vsebina nas ne zanima.”

V današnjih časih morda še bolj kot kadar koli prej, ljudje delo dojemamo predvsem kot nujen in nenadomestljiv vir zaslužka. Kot dejavnost, ki jo moramo opravljati, da v zameno za to prejmemo plačilo. Potreba po stalnem viru dohodka je vse prej kot redek povod, da ljudje iščejo in ne nazadnje tudi sprejmejo različna dela, četudi se zavedajo, da jim ta ne bodo prinesla zadovoljstva ali ponudila možnost za osebno rast in profesionalno napredovanje.

Sama opažam, da tovrsten odnos do dela pogosto vzpostavijo že mladi. Poznam nekatere kolege, ki preko študentskega servisa opravljajo dela, ki se niti malo ne povezujejo z njihovim študijem. Včasih celo povedo, da so jim tovrstne dejavnosti dolgočasne, da jih utrujajo in da jim predstavljajo nekakšno nujno zlo. In zakaj se potem sploh odločijo za tovrstna dela? “Zaradi zaslužka,” je daleč najpogostejši odgovor, ki ga ponudijo. Vsakemu študentu pride prav kak evro, večina želi nekaj denarja prihraniti za zabavo, počitnice, prostočasne aktivnosti … In zato so nekateri – ne tako redki – pripravljeni delati opravila, ki jih sploh ne veselijo, s katerimi ne bodo dobili prepotrebnih strokovnih izkušenj ter za katera, če povzamem, ne pričakujejo, da jim bodo dala kakršno koli osebno zadovoljstvo. Temveč zgolj – plačilo.

Povezava med delom in zaslužkom je dandanes zelo močna. Seveda, glede na finančno situacijo in vrednote družbe bi bilo iluzorno pričakovati, da bomo več ur vsak dan namenili neki dejavnosti in za svoje opravljeno delo ne bi pričakovali nobenega plačila. A zdi se, da se delo povezuje zgolj oziroma v veliki meri z denarjem. Povedano malo drugače – če si sposodimo metaforo iz behaviorizma, bi lahko rekli, da je delo nekakšna črna škatla, katere vsebina nas ne zanima. To, kar je v škatli, torej delovne naloge, odnosi, dinamika in vse ostalo, kar je tako ali drugače povezano z delom kot procesom, so v primerjavi z izidom oziroma plačilom za vse to postranskega pomena.

Kaj pa, nenazadnje, sanjarjenja o dobitku na loteriji? O tem, kako bi bilo, če bi prejeli milijone, kako bi se razvajali, kaj bi delali in – česa ne bi. Bi pustili službo? Veliko bi jih verjetno odgovorilo pritrdilno. Zakaj? Ker bi imeli denar, torej (tudi) tisto, zaradi česar sicer delajo.

Tudi dandanes očitno še velja rek, da brez dela ni jela. Tega, da nam delo zagotavlja finančni dohodek , s katerim lahko, na primer, kupimo hrano in tako zadovoljimo svoje osnovne, fiziološke potrebe, se dobro zavedamo. Kaj pa druge, tiste višje potrebe? Nedvomno (ustrezno) delo nudi priložnost za kaj več. A zdi se, da ljudje – seveda ne vsi in ne vedno – nanj gledajo skozi eno (in ne edino možno) perspektivo – skozi finančni dobiček. Brez dela jela torej nedvomno ni. A vendar – je samo jelo tisto, ki manjka, če dela ne opravljamo, oziroma če opravljamo delo, ki mu ne moremo biti predani? To vprašanje si danes verjetno zastavljajo redki.

__________________________________________________________________

???????????????????????????????

 

Mojca Šipek

Mojca je študentka podiplomskega študija psihologije v Ljubljani. Zanima jo veliko stvari, v prostem času pa najraje posluša glasbo, piše ter hodi na sprehode in izlete. Rada tudi potuje ter spoznava nove ljudi in njihove kulture. Verjame, da se ljudje učimo vse življenje in da nam tudi življenje samo nenehno ponuja priložnosti za osebnostno rast in razvoj.

Advertisements