Blog

Delo nam prinaša … slavo? Denar? Ali še kaj drugega?

Piše: doc. dr. Eva Boštjančič

“Tako danes delo ni cenjeno. Od česa pa bodo živele generacije, ki danes vstopajo na trg dela?”

Pa začnimo. Pri začetku. Blog je namenjen prav vsem – vam, ki študirate psihologijo, vam, ki vas psihologija dela zanima, tistim, ki na tej internetni strani iščete uporabne informacije za prenos v prakso in tudi tistim, ki zgolj slučajno zaidete na to stran.

K sodelovanju, danes in tudi v prihodnje, vabimo vsakogar, ki bi rad svoje misli prenesel na papir, pardon, na svetovni splet. Za enkrat so sodelovanje potrdili (navajam jih po abecednem redu):

Edisa Avdič (psihologijna v Atlantic grupa), Boštjan Bajec (asistent na Katedri za psihologijo dela in organizacije, Filozofska fakulteta, Ljubljana), Nera Božin (študentka psihologije v Ljubljani), Janja Breznik (psihologinja v Taktiki Plus), Tjaša Fužir (študentka psihologije v Ljubljani), Miro Kline (docent na Katedri za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi, Fakulteta za družbene vede), Špela Koprivnik (študentka psihologije v Mariboru), Jan Kovačič (absolvent psihologije v Ljubljani), Ingrid Molan (absolventka prve stopnje psihologije v Ljubljani), Martina Mrakovčič (absolventka psihologije v Ljubljani), Petra Novak (absolventka psihologije v Ljubljani), Jasna Pinoza (študentka psihologije v Ljubljani), Aleš Pogačnik (psiholog v praksi), Nežka Sajinčič (študentka psihologije v Ljubljani), Elena Skok (upokojena psihologija, ki je vrsto let delala v Telekomu Slovenije), Maša Smole (študentka psihologije v Ljubljani), Mojca Šipek (študentka psihologije v Ljubljani), Blanka Tacer (psihologinja in ekonomistka iz Skupine Primera), Rudi Tavčar (svetovalec, mediator, terapevt) in Mia Zupančič (študentka psihologije v Ljubljani).

Saj veste – več ljudi več ve, zato predvidevam, da boste lahko na tem mestu v prihodnje brali o najrazličnejših temah. Vsak sodelujoči bo izbral, razmišljal in pisal o temah, ki ga zanimajo, ki so se ga dotaknile, ki ga vzmenirjajo ali o temah, na katere bi rad opozoril tudi druge in bo vesel pogledov in mnenj vas, bralcev in sledilcev tega bloga.

In jaz verjamem v to, da je delo vrednota. Naše babice in dedki so delo enačili z življenjem. Generacija baby-boom je delo vrednotila z denarjem, ki so ga z njim zaslužili. Predstavniki mlajših generacij na delo gledajo kot na pogoj, ki jim kasneje omogoča določeno stopnjo svobode in neodvisnosti.

Danes pa so mladi v precepu. Ne vedo, kaj bi. Po eni strani si želijo zabave in sproščenega življenja brez obveznosti. Od življenja pričakujejo, da se bodo imeli ‘fajn’. Po drugi strani opažam, da je med njimi veliko takih, ki so nesamozavestni, prestrašeni, neasertivni. So brez brez želja in jasnih interesov, ciljev. Strah jih je prihodnosti, ker ne vedo, kaj jih čaka. Kaj njim pomeni delo? Delajo le tisto, kar se njim zdi pomembno. Z zasluženim denarjem pa si nameravajo omogočiti določen življenjski slog – prisluženi denar porabijo za šport, oblačila ali za potovanja, za nov mobilni telefon. Denar je danes le še sredstvo, ki mladim omogoča udobje.

Kaj pa vse drugo kar delo prinaša? Pozabljajo ali pa se sploh ne zavedajo, da skozi delovne naloge zori njihova osebnost, raste samozavest, oblikuje se samopodoba in njihova poklicna identiteta. Da je nekdo zdravnik, drugi kuhar, tretji računalniški programer, četrti vrtnar – to je štelo včasih in šteje danes. Preko poklica, ki ga posameznik opravlja, si pridobi določen status in s tem ugled v družbi. Nanj se prijatelji obrnejo, ko potrebujejo pomoč ali nasvet na področju, na katerem je le on strokovnjak.

Kaj še pridobimo s tem, ko delamo? Delo prinaša samoizpolnitev. Glasno se vprašajmo: Ali večjo poklicno identiteto prinaša dopust v Grčiji ali uspešno zaključen projekt v službi? Ali je bolje biti pohvaljen od šefa ali od kolegice, ko vidi, da so starostne gube na obrazu po lepotni operaciji izginile? Nenazadnje pa se na delovnem mesto oblikujejo odnosi, skozi katere zaposleni dobiva informacijo, kakšen je in ali dela dobro. Vse to so pozitivne plati dela, a teh učinkov najmlaša generacija, ki vstopa na trg dela, kot da ne pozna ali se jih ne zaveda. Tako danes delo ni cenjeno. Od česa pa bodo živele generacije, ki danes vstopajo na trg dela? Kje bodo one dobivale samozavest in potrditve?

Delali bomo štirideset let, zato delajmo z glavo, delajmo zdravi in z užitkom. Naj živi delo!

Advertisements