Blog

Ko ostaneš doma

Piše: Elena Skok

“V mislih imam sodelovanje med kolegi v delovnem okolju in upokojenci, ki ne bi nikogar preveč zavezovalo.”

V začetku tega leta sem zaključila poklicno kariero. Večino mojega življenja sem bila nekako razdeljena na dve polovici: na privatno in poklicno. Ob upokojitvi ena polovica nenadoma izgine in to ni kar tako! Ni problem v preobilici časa, tega mi (čudno) tudi sedaj primanjkuje. Dnevi so prepolni meni ljubih aktivnosti. Kaj mi torej manjka, kljub ugodju, ki mi ga nudi upokojitev?

Problem je (dobesedno) v glavi. Zelo težko in nerada izklapljam vse svoje znanje in izkušnje, ki jih sedaj nihče več ne potrebuje. Organizacija, v kateri sem delala, je dobro skrbela za svoje kadre. Deležna sem bila mnogih izobraževanj in strokovnih konferenc, nabralo pa se je tudi mnogo izkušenj. Ves ta vložek je sedaj za organizacijo izgubljen. Čemu, ko pa bi lahko bilo drugače? V mislih imam sodelovanje med kolegi v delovnem okolju in upokojenci, ki ne bi nikogar preveč zavezovalo. Ne vsi, ki bi jih povabili, kakšen upokojen strokovnjak pa bi se le odzval. In z vabilom nikakor ne mislim na prednovoletno kosilo, pač pa na prijazno vabilo k sodelovanju, prostovoljnemu mentorstvu, okroglim mizam, iskanju rešitev, …  Morda bo kakšen prezaposlen kadrovik vzdihnil »Joj, pa še z upokojenci naj bi se ukvarjal!«, vendar pomislite, dragi kolegi v kadrovskih službah, v teh kriznih časih se nekaj rezerv najde tudi tukaj. Če poznamo prostovoljno pripravništvo, bi lahko uvedli tudi prostovoljno sodelovanje upokojencev!?

Včasih je posameznik v organizaciji nekako strokovno osamljen, vsekakor pa je preobremenjen. Pri iskanju rešitev brska po svojem akumuliranem znanju in spletu, morda ob perečem problemu pokliče kolega. Toda koga od kolegov naj pokliče, če pa so vsi tako zelo zaposleni? Morda bi prišla prav »mreža upokojenih strokovnjakov«? Ni nujno, da je upokojeni strokovnjak, ki ima še čas in voljo svetovati, iz iste organizacije kot mlajši kolega, pomembno je le, da je sogovornik, ki iznad dreves vidi celoten gozd, torej nekdo, ki je rahlo distanciran, vendar izkušen.

Advertisements