Selekcijski postopek

Množica kandidatov: Kaj lahko storite sami, da boste opaženi prav vi?

Piše: Simona Klančnik

Veliko ljudi se vsaj enkrat v življenju  sreča z izkušnjo, ko išče zaposlitev. Naj bo to prva ali pa le iskanje nove. Vedno se znajdemo pred vprašanjem: ”Kaj pa sedaj?”. Lahko se obrnemo v zato namenjene institucije, a veliko lahko posamezniki za lastno podobo, prepoznavnost in uveljavitev storimo tudi sami.  Govorimo o grajenju tako imenovane osebne blagovne znamke. Več o samem konstruktu si lahko pogledate tudi tukaj:

Danes pa se bomo skozi to področje sprehodili skupaj z Miho. Miha je zaključil študij in se odpravlja na pot iskanja svoje prve zaposlitve. Odločil se je, da prve korake naredi sam in si ustvari dobro osebno blagovno znamko, ki jo bodo delodajalci iskali in cenili. Nekoliko pobrska po spletu za nasveti, ki bi mu pri tem pomagali.  Naleti na nasvet, ki pravi, da naj poskuša sebe, svoje prispevke, vsebine, produkte deliti s širšo javnostjo oziroma s svojo ciljno publiko. Z drugimi besedami bi lahko rekli naj  Miha torej skrbi za podobo lastne osebne ali blagovne znamke oziroma njen marketing. To samo potrdi njegove namene, zato se Miha zakoplje v delo, zaviha rokave in začenja pripravljati bloge, objave, video posnetke, e-priročnike, infografike in še in še. Sprva se počuti odlično, kajti rezultati njegovega trdega dela so vidni že ob koncu dneva, saj mu to omogočata splet in virtualni svet, ki doseže veliko ljudi. Tako nastajajo vedno nove in nove vsebine o Mihi, njegovih spretnostih, interesnih področjih, ki jih pred tem še ni bilo mogoče prebrati, videti.  Podobno kot Miha veliko vsebine producirajo tudi oglaševalske agencije, velika podjetja. Rezultati kažejo, da kar 76% podjetji opaža, da bo letos  ustvarilo več vsebine v primerjavi z lanskim letom (Westergaard, 2016).

Nato pa se pojavi problem. Preprosto nizanje vsebine ni več dovolj, ne prinese želenih rezultatov. Več ni vedno bolje in tudi ni vedno učinkovito (Westergaard, 2016).  Ponavljanje vsebin ni samo nezanimivo za potencialne delodajalce, vendar jih celo odvrača od dejanj, ki smo jih pri njih želeli spodbuditi.  Da, bi Mihi pomagali izboljšati njegovo ”oglaševalsko strategijo”, ki se nanaša predvsem na vsebino njegovih prispevkov, oglasov, objav, moramo na pomoč poklicati 6 ”mož”, ki nam bo pri tem pomagalo. Njihova imena so:

  • ZAKAJ?– Vedno moramo začeti tako, da si zastavimo vprašanje ”Zakaj?”. S tem odkrijemo razlog zakaj počnemo, to kar počnemo (Westergaard, 2016).  Osredotočiti se moramo na to, katere so naše prednosti. Predvsem pa se moramo vprašati tudi, zakaj ustvarjamo vsebino in ali gre za ustvarjanje podobe osebne znamke, grajenje podporne, socialne mreže, odnose s širšo javnostjo, promocijo naših storitev, kompetenc ali morda za prodajo le tega.

Miha je na tem mestu ugotovil, da je njegovo pisanje namenjeno predvsem ustvarjanju osebne znamke, ki bo bralcu ponudila informacije o tem , kaj Miha zna, kaj je že počel, kaj lahko s svojim delom doprinese.

  • KDO?– Ko ugotovimo, kakšen je naš namen pisanja, moramo zagotoviti tudi odgovor na vprašanje ”Kdo?”. Kdo je oseba, kateri namenjamo besedilo, za koga si želimo, da bi prebral naše objave, komu bomo olajšali življenje, če se bo posluževal naših uslug, storitev, ki jih lahko ponudimo. Ko to ugotovimo, bomo lahko vsebino usmerili na pravo mesto. Bodite pozorni, da ciljne skupine niste zajeli preveč na široko in tudi ne preveč specifično ter si na ta račun zaprli kakšna vrata (Westergaard, 2016).

Miha ve, da mora vsebine o sebi deliti s potencialnimi delodajalci. Torej mora ugotoviti, kateri delodajalci ponujajo zaposlitev, delovno mesto, ki bi ga rad opravljal ter kako do njih priti ter jim pustiti sporočilo.  Ve tudi, da bo imel več priložnosti, če se pri delodajalcih ne bo preveč omejeval samo na lastne želje, ampak bo poskušal z objavami doseči tudi tiste, pri katerih izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za sprejem na delo.

  • KAJ?– Šele, ko imamo jasno razdelana odgovora na prvi dve vprašanji, lahko zavihamo rokave in se lotimo pisanja. Le tako bomo vedeli kaj napisati, kajti vemo zakaj nekaj sporočamo in tudi komu je sporočilo namenjeno. Pri vsem tem pa moramo uporabiti nekaj ustvarjalnosti, domišljije in predvsem najti način, ki je nam najbližji, pisan na kožo ter odraža našo osebnost oziroma našo blagovno znamko. Ne ozirajte se preveč kaj počnejo drugi, ampak poskušajte postati opazni na svoj lasten način (Westergaard, 2016).

Sedaj, ko Miha ve, zakaj bi napisal blog o svojih delovnih izkušnjah in kaj se je iz njih naučil, ter ve komu bo besedilo predstavil, je čas, da se loti pisanja. V tem koraku je pomembno, da razmisli o vsebini, ki bo naslovila tako razlog pisanja, potencialne delodajalce in vnesla osebno noto, ki ga bo izstrelila med zaželene kandidate na razpisih.

12-20-10-4-keys-to-help-career-seekers-keep-seeking

Spoznali smo glave 3 može, ki so nas privedli do ključnih odgovorov. Lahko pa se obrnemo tudi še na:

  • KDAJ?– Eno izmed ključnih vprašanj je lahko tudi ”Kdaj?”. Kdaj naj se lotim pisanja, kdaj bom lahko vse ustrezno dokončal, kdaj je moja ciljna publika najbolj dosegljiva in kdaj bo pripravljena sprejeti moja sporočila (Westergaard, 2016). Lahko pa na tem mestu vprašalnico kdaj, nadomestimo z kako pogosto in ponovno poiščemo odgovore na zapisana vprašanja.

Miha je ugotovil, da je najbolj produktiven v dopoldanskem času. Zato se je pisanja lotil takoj po zajtrku. Na ta način si je zagotovil tudi dovolj časa, da napisano še enkrat pregleda in popravi ter ga še v istem dnevu dostavi delodajalcem znotraj njihovega delovnega časa. Odločil se je,  da bo o sebi in svojih izkušnjah pisal enkrat tedensko ter vsebino dodatno podprl še z izstopajočimi fotografijami, ki jih sam ustvari v prostem času.

  • KJE?– Tudi odgovor na vprašanje”Kje?” je lahko zelo dobrodošel. Pomembno je, da vemo kateri kanali najbolje prenašajo naša sporočila in jih najbolj natančno dostavijo na želena mesta (Westergaard, 2016). Posebno danes, ko je na voljo veliko različnih medijskih kanalov je to vprašanje postalo še toliko bolj aktualno. Morda pa včasih spletni kanali niso najboljša izbira za vas, ne pozabite, da lahko izstopate tudi tako, da uporabite druge pisne vire.

Miha se je odločil, da bo naredil svojo spletno stran, kamor bo 4x mesečno objavljal svoje kompetence, izkušnje, dosežke, razmišljanja ipd. Poleg tega bo vsebine delil tudi na LinkedIn-u, kajti meni, da so tam v večji meri prisotne njegove ciljne osebe. Prav tako pa bo poskušal tudi z bolj osebnim pristopom in bo kratek opis in povezavo do njegove strani posredoval svojim idealnim delodajalcem ter si na ta način povečal možnosti, da najdejo in opazijo ravno njega.

  • KAKO? – Odgovor na ”Kako?” pa vas bo dokončno usmeril v akcijo. Z njim boste izvedeli kako se boste vsega lotili, kako boste spremljali rezultate, učinke vašega dela ipd. (Westergaard, 2016).

Tudi na ”Kako?” je Miha poiskal odgovore in na podlagi celotnega razmišljanja oblikoval strategijo krepitve njegove blagovne znamke in iskanje zaposlitve. Postavil si je tudi časovne omejitve, s katerimi bo poskrbel, da bo lahko preverjal svoje delo in tudi učinkovitost.

Tako smo spoznali 6 mož, ki so pomagali Mihi najti odgovore in poiskati rešitev za njegov problem. Menimo, da se nanje lahko obrnete tudi vi in vam bodo ravno tako z veseljem pomagali. Predvsem pa imejte v mislih, da je vedno dobro začeti z trdno oblikovano strategijo in načrtom.  Malokdo si danes lahko privošči vse, brez razmišljanja in odločanja- in si tudi nebi smel, kajti ljudje so z vseh strani preveč obdani z informacijami in tako lahko spregledajo tudi vaše sporočilo, če se bo izgubilo v množici ostalih (Westergaard, 2016). Zato moramo biti bolj strateški, ko ustvarjamo vsebino, četudi  to pomeni, da jo bomo ustvarili nekoliko manj.


Vir:

Advertisements